Med obema svetovnima vojnama se je število na novo odprtih kinematografov povečalo. Tudi na območjih današnjih ljubljanskih četrtnih skupnosti so v zadružnih, ljudskih ali društvenih domovih urejali kinodvorane.
V Polju, tedaj se je naselje imenovalo še Devica Marija v Polju, so v tamkajšnjem Društvenem domu v večnamenski dvorani predvajali kino predstave med letoma 1930 in 1934. Kino je bil znan pod imeni kino Polje, kino D. M. v Polju, zvočni kino Polje.
V Ljudskem domu Šentvid na Prušnikovi ulici je v letih 1933 in 1934 deloval zvočni kino Št. Vid – Vižmarje, med letoma 1935 in 1946 pa na naslovu Šentvid 99 (sedaj Štularjevi ulici 5) Kino Adrian.
Kinematografi v Ljubljani, ki so bili ustanovljeni ali so delovali od konca 1. svetovne vojne do leta 1945: Društveni kino Glince ali društveni kino Vič (1928-1941, Društveni dom na Glincah, danes Zavetiška ulica 3a); društveni kino Tivoli (1922-1925, kino Tivoli, sedaj študijska telovadnica ŠD Narodni dom Ljubljana); kinematograf Moste (1931-1946, Sokolski dom v Mostah, Rojčeva ulica 25, še predtem kino Moste oz. kino Selo 1926-1927); kino Bežigrad (1941, občasne predstave); kino Dvor (1923-1935, palača Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici); kino Kodeljevo (1932-1948, Salezijanski mladinski dom Kodeljevo, tudi že 1926-1929 v Mladinskem domu Kodeljevo); kinematograf Union (1935-2001); kino Matica (1923-1948, Filharmonična družba); kino pokrajinskega Dopolavora (italijanski, 1941-1943, Sokolski dom na Taboru); kino Slavija (1928, Gostilna Amerika, dvoriščno poslopje, Čampova ulica na Viču); kino Sloga (1935-1992, palača Ljubljanski dvor); kino Sokol Šiška (1929, restavracija Gorenjski kolodvor na dan. Medvedovi ulici 6, zraven Pivovarne Union, leta 1928 je bil na tej lokaciji kino Union); kino Sokol Šiška (1932-1941, Sokolski dom v Šiški, dan. lokacija Športnega centra GIB na Drenikovi ulici, tudi kino Šiška); kino Vodmat (1923-1925, Mladinski dom na Kodeljevem, sedaj je to Jakopičeva ulica); Kino-teden v korist našim invalidom (1919, priložnostne letne predstave, Koslerjev vrt (drevored vzhodno od Cekinovega gradu)); Ljudski kino Ljubljanski dvor (1930, v istoimenski palači na Kolodvorski ulici); Lovski kino (1930, Ljubljanski velesejem, tj. trikotno območje med Celovško cesto, letnim kopališčem Ilirija in zimskim kopališčem Tivoli); Novinarski zvočni kino (1937, Ljubljanski velesejem, priložnostne predstave); Orient kino Glince – Vič (1927, Gostilna Amerika, na Čampovi ulici); predstave filma V kraljestvu zlatoroga (1931, Grand hotel Union); predstave na Kongresnem trgu (1945); predstave Prosvetnega društva Bežigrad (okoli 1936 in dalje, od zgraditve Ljudske šole Bežigrad, danes OŠ dr. Vita Kraigherja); predstave v dvorani Delavske zbornice (1933-1934, palača Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, danes Slovenska kinoteka); predstave v dvorani gospoda Batiča (1927, Gostilna Pri dobri Mici, sedaj poslopje Zveze potrošnikov Slovenije, Frankopanska ulica 5); prosvetni večeri Prosvetne zveze v Ljubljani (1929-1930, Grand hotel Union); predstave v okviru razstave »Gledališče-ljudstvo-družba« (1927, Ljubljanski velesejem);
Med drugo svetovno vojno so bili ljubljanski kinematografi prepuščeni in podrejeni dikciji okupatorjevega propagandnega materiala: najprej italijanskega, po letu 1943 pa nemškega.
Lit.:
– Žun, K. (2014): Kino zemljevid : zemljevid ljubljanskih prizorišč (1896-2014). Ljubljana : Javni zavod Kinodvor.
