Podružnica knjižnice v Hrpeljah.
Knjižnica je leta 1987 vzela v najem poslovne prostore (55,90 m2) v stavbi Hrpelje 13. Prostori so bili v zadružnem domu v Hrpeljah. Krajevna skupnost Hrpelje je pomagala pri urejanju prostora in je tako 21. oktobra 1988 odprta Krajevna knjižnica Hrpelje.
»Kako je mogoče lepše obeležiti mesec knjige, kot da odpremo vrata nove knjižnice. Poteklo je mnogo let, odkar je matična knjižnica v Sežani začrtala program, kje bodo v občini krajevne knjižnice, da bi bilo lahko uresničeno načelo dostopnost knjižnice vsakemu občanu. /…/ Zaenkrat uspešno deluje knjižnica v Divači, v Komnu je v prenovi in sedaj nam pomeni kar pravo svetlo točko še Hrpelje. Naša zamisel o knjižnici se tudi tokrat ne bi uresničila, če bi ostali osamljeni. A za knjižnico se je zavzela Krajevna skupnost, ki je uredila prostor in s pomočjo bližnjih delovnih organizacij v kraju in s prispevkom Kulturne skupnosti prostor tudi opremila. /…/
Knjige ne beremo v množini. S knjigo si sam. V slovenski dvojini in ta dvojina je zmeraj znak neposrednega odnosa, dialoga pa naj že gre za sprejemanje ali odklanjanje, za zaupanje ali ljubezen, za ugovor, zmeraj je posredi aktivnost, živo vznemirljivo dogajanje med dvema, med teboj in knjigo.« (Čehovin, 1988)
Hrpeljska knjižnica je leta 1992 gostila Alojza Kocjančiča in predstavila njegovo knjigo Ljudi opeval sem, vode in skale ter razstavo Jožeta Pohlena.
Knjižnica v Hrpeljah je leta 1994 vabila na predstavitev knjige Zrno od frmentona Marjana Tomšiča in na ogled razstave Grete Pečnik.
Dejavnosti knjižnice v letu 1997: predstavitev knjige Tega živega vse toka, ki jo je uredila Nelda Vojska Štoka in razstava Lojzeta Spacala; predstavitev pesniške zbirke Borisa Pangerca Črno zlato in razstava Franka Vecchieta.
