Prva partizanska prireditev se je odvila v Rihemberku že poleti leta 1944 in je vključevala recitacije ter petje. Jeseni istega leta so recitacijam in petju dodali še krajši igri. 3. oktobra 1945 se je vršil ustanovni občni zbor novega prosvetnega društva. Nadeli so mu ime Glas razvalin.
Društvo Glas razvalin je pripravljalo različne spominske in kulturne večere z recitacijami, petjem, godbo na pihala, tamburicami in igro. Leta 1949 se je društvo preimenovalo v Prosvetno društvo Ivan Cankar. Aprila 1952 je dobilo društvo ime po domačinu Francu Zgoniku, kulturnemu delavcu, ki ga je okupator usmrtil 15. februarja 1944.
Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik je od ustanovitve do leta 1982 vodilo krajevno knjižnico. Iz zapisnika občnega zbora leta 1955 izvemo, da so v tistem letu za potrebe knjižnice nakupili 80 knjig. Braniška knjižnica naj bi z letom 1967/1968 prešla pod okrilje Goriške knjižnice, vendar Goriška knjižnica za izvajanje knjižnične dejavnosti v Braniku ni dobila ne kadra, ne zadostnega prostora, ne sredstev.
Knjižnica je leta 1979 z delom prekinila, njen fond pa so deponirali zaradi popravil Doma kulture. Tudi v naslednjem letu je bila knjižnica zaprta, saj prostori še niso bili dokončno preurejeni. Knjižnico je takrat vodil Andrej Vidmar.
Nove prostore knjižnice so slovesno odprli na krajevni praznik leta 1982, v poročilu o delu matične službe Goriške knjižnice za leto 1982 je zapisano: »Ob krajevnem prazniku 15. 2. 1982 je bila v vasi odprta nova knjižnica. Precej nam je pri tem pomagal tov. Vidmar, ki je veliko knjig opremil in inventariziral. On knjižnico tudi vodi. (Po njegovih besedah bi morali biti na tem mestu mlajši ljudje, ki bi pritegovali bralce, zato smo dobili še dve dekleti, ki mu bosta pomagali.) Prostor je zelo tesen in ni primeren za druge dejavnosti (čitalnica). (…) Manjkata še katalogna omarica in izposojna miza.«
Večje prostore, v katerih je še danes, je knjižnica dobila leta 2002. Knjižnica danes hrani raznovrstno gradivo, namenjeno različnim starostnim skupinam uporabnikov. Zbirko bogati in nenehno dopolnjuje z novostmi in trenutno šteje več kot 12.000 enot. V prostorih knjižnice je urejena spominska soba, posvečena domačinu, pesniku Nevinu Birsi. Za otroke so organizirane ure pravljic, ustvarjalne delavnice, predstavitve knjižnice in knjižničnega gradiva, odrasli lahko sodelujejo v bralnem projektu Primorci beremo. Uporabnikom knjižnice je na voljo tudi računalnik za iskanje po knjižničnem katalogu Cobiss/Opac, za brskanje po spletu in podatkovnih bazah.