Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost in danes ima status površinsko geomorfološkega in botaničnega naravnega spomenika.
Ime Mariborski otok se je začelo uporabljati šele ob dograditvi letnega kopališča leta 1930. Do takrat je bil otok znan pod imenom Felberjev otok, po Andreju Felberju in njegovi ženi Ani Mariji, ki sta ga leta 1748 odkupila od Henrika Adama grofa Brandisa.
V začetku leta 1927 je Mariborski občinski svet sprejel odločitev, da zgradi novo mestno letno kopališče. Graditi so pričeli maja 1929. Kopališče Mariborski otok je gradilo gradbeno podjetje Jožeta Jelenca in Vladimirja Šlajmerja.
Med gradnjo so naleteli na gnezdo, v katerem je prebivalo 230 gadov. Na gradbišču je vsak dan delalo po 150 delavcev, ki so v dobrem letu dni zgradili tri različno velike in globoke bazene, skakalni stolp, enonadstropno zgradbo z restavracijo, garderobami in prostori za nujno medicinsko pomoč ter leseno galerijo z razgledom na kopališče. Kopalno vodo so zajemali iz Drave, jo prečiščevali in segrevali. Ob kopališču so postavili tudi atletska, odbojkarska in otroška igrišča. Levi breg Drave so z otokom povezali z lesenim mostom, ki ga je narasla reka leta 1933 porušila. Tako so leto zatem zgradili nov most z jekleno konstrukcijo in elegantnim lokom.
Na otvoritvi v nedeljo, 15. 6. 1930, se je na Mariborskem otoku zbralo 10.000 obiskovalcev. Na otvoritveni slovesnosti so bili obiskovalci navdušeni nad plavalnimi nastopi in tekmami. Posebna privlačnost je bila igra z žogo v vodi na dva gola (vaterpolo), ki so jo Mariborčanom takrat predstavili prvič.
Literatura:
Stanka in Božidar Damjan: Mariborski otok, Kamnica : [samozal.], 1995.
Stojan Skalicky: Mariborski otok, Ljubljana : [S. Skalicky], 2000.
Nina Hriberšek Vuk: (Kult)urni potep po naših krajih – Kopališče Mariborski otok, Maribor : Mariborska knjižnica (https://knjiznica-mb.si/o-nas/priporocamo/sprehodi/kulturni-potep-po-nasih-krajih-kopalisce-mariborski-otok)