Leta 1925 sta Ivana Habjan in njen sin Cveto darovala kar nekaj svojih knjig, ki so bile osnova za knjižnico Nepolitičnega izobraževalnega društva Trzin. Prvih šest let je bila knjižnica v šoli, knjige pa je sposojalo učiteljstvo. Z dograditvijo društvenega doma je knjižnica dobila prostor v garderobi. Prva knjižničarka v novi knjižnici je bila Marjana Sicherl, poročena Ručigaj.
Da okupator ne bi uničil knjižnice, je takratna knjižničarka Marjana Ručigaj s pomočjo Slavka Strmoleta in Franca Ručigaja ponoči iz knjižnice odstranila 115 najboljših knjig in pesmaric ter jih razdelila po hišah. Po okupaciji so bile vse te knjige vrnjene v novo knjižnico.
Jeseni leta 1951, ko je bil pri Prosvetnem domu dograjen prizidek, je v pisarni kmetijske zadruge dobila prostor prva omara s knjigami. V prizidku Prosvetnega doma je v letu 1958 svojo sobo dobila tudi knjižnica, ki je že imela 400 knjig. V letu 1973 je skrb za knjižnico prevzela Majda Ipavec. Žal je bilo bralcev iz leta v leto manj in zanimanje za domačo knjižnico vedno manjše. Krajani so do izgradnje nove knjižnice v Trzinu leta 2004 obiskovali knjižnico v Mengšu ali knjižnico v Domžalah.
19. decembra 2003 je bilo v Trzinu uradno odprtje novega Centra družbenih dejavnosti, ki je imenovan po velikem trzinskem rojaku, znanem ljubljanskem županu Ivanu Hribarju.
V tem centru je nove prostore dobila tudi knjižnica, ki se imenuje po publicistu in uredniku Tinetu Orlu. Uradno odprtje je bilo 6. februarja 2004.