Le 21 številk

Prva številka Nove poti je izšla v začetku ju­nija. Je bilo to naključje ali pa je tičal vzrok v želji posredovati oziro­ma zabeležiti informacijo o obisku maršala Tita v Celju? Čeprav neposrednega odgovora ni, postane jasen iz konteksta; vsebina prve številke je bila namreč skoraj v celoti na­menjena temu, za Celje izjemno po­membnemu dogodku.
Nova pot je bila bolj podobna po­litičnemu biltenu takratnih oblastni­kov kot resnemu časniku, saj so izhajanje pogojevali različni politični dogodki. Pred avgustovskimi volitvami je časnik premogel ce­lo prilogo „Svobodno volimo”, po končanih avgustovskih volitvah pa je ugasnil. Naslednjič je vzcvetel, ko so se približevale nove volitve, tokrat v zvezno skupš­čino, ki so bile v marsičem za novo oblast še pomembnejše. Po njih je časnik ponovno tiho zatonil, čeprav so še v uvodniku 12. oktobra zatr­jevali, da je v Celju potreben, predvsem kot „usmerjevalec vsega političnega, gospodarskega javnega in prosvetnega dela celjskega okrož­ja”. Politika se je ustoličila kot najmočnejše gibalo javnega življenja, po njenem diktatu so inštitucije javnega življenja ugašale in nastajale. Toda – njeni kampanjski interesi za normalno življenje časnika očitno niso bili dovolj.