Leta 1950 je bilo v gradnji 10 stanovanjskih blokov, urediti in zgraditi je bilo treba še vodovod in kanalizacijsko omrežje.
Veliko težav je predstavljalo pomanjkanje nekvalificirane delovne sile (slika 16). To poudarja več časopisov: »Predvsem primanjkuje težakov in slikarjev, kar je glavna ovira za normalni razvoj dela.« (slika 17) In hkrati spodbujajo k temu, da bi se čim več ljudi opogumilo in pridružilo gradnji Nove Gorice: »Hotel bi opozoriti še na to, da nameravajo v prihodnjem letu graditi več zelo važnih objektov, kakor so komunalne zgradbe, vodovod, sanitarno epidemiološka postaja, gimnazija, tovarna gospodinjskih strojev itd., kar bo terjalo še več napora, zato pričakujemo pomoči tudi iz drugih okrajev, zlasti z delovno silo. Ko bo delo končano, bomo lahko ponosno gledali na mesto, središče osvobojene Primorske.« (prav tam)
Nova Gorica je v tem letu dobila prve prebivalce: naselili so se v štirih velikih blokih. To so bili pretežno uslužbenci javnih služb: okrožnega sodišča, javnega tožilstva, socialnega skrbstva in zdravstva ter odbor Rdečega križa (slika 18).
Veliko manj je zapisov o brigadah in brigadirjih, vse več dela namreč opravljajo delavci, zaposleni v podjetjih (npr. gradnja predora Panovec – slika 19). Poleg podjetja Primorje, ki je gradilo vse objekte do tedaj, so v začetku leta 1950 ustanovili tudi Oblastno gradbeno podjetje Soča. Pomemben objekt, ki se gradi v tem času in ki je tudi velikokrat omenjen v glasilih, je nova tovarna pohištva (slika 20).
Po letu 1950 pa se zapisi v časopisih o gradnji Nove Gorice zmanjšajo – verjetno je eden od vzrokov tudi ta, da gradnja ni bila več tako finančno podprta s strani oblasti.