Ljiljana Blumenau se je rodila 26. maja 1944 v Beogradu, očetu Igorju Blumenau in materi Jelici, rojeni Škarka. Oče je bil ugleden arhitekt, mati je imela že pred drugo svetovno vojno svoje podjetje. Po drugi svetovni vojni je bilo družini odvzeto vse premoženje. Takrat sta se starša odločila, da Lili in njeno starejšo sestro Gordano odpeljeta v Slovenijo k očetovi materi Veri. Lili se tako spominja svoje babice Vere: „Pogovori z babico so mi pomagali odpirati veliko notranjih vrat. Prve slikarske ure, odgovori na vprašanja glede umetnosti in duhovnosti, splošna vprašanja … to se je redno odvijalo tudi pozneje, ko sem že korakala po umetniški poti.”
Šolala se je v Beogradu. Po končani osnovni in srednji šoli se je vpisala na beograjsko Akademijo za uporabno umetnost in leta 1968 diplomirala na oddelku za unikatno keramiko in slikarstvo v razredu profesorja in akademika Ivana Tabakovića (1898‒1988), priznanega srbskega akademskega slikarja in vodje katedre za keramiko.
Samostojno je razstavljala že kot študentka. Leta 1970 je v Piranu, v Ribiški ulici 10, odprla prvo galerijo v mestu (1970–1988). Delala in razstavljala je tudi v Beogradu, na Ptuju, v Ljubljani, na Dunaju in drugod. Na skupinskih razstavah je bila s svojimi deli udeležena več kot stokrat. Udeleževala se je različnih keramičnih in steklarskih simpozijev ter slikarskih kolonij, med drugim tudi likovne kolonije Borl pri Ptuju. Od leta 1969 je članica Udruženja likovnih umetnika primenjenih umetnosti i dizajnera Srbije (ULUPUDS) s statusom svobodnega umetnika.
Opus keramike, ki jo izdeluje Lili Blumenau, obsega vse vrste predmetov, ki nas obdajajo, od pol reliefov za steno, do slik, pečnic za sobne peči ali kamine, ploščic za bazen, fontane ipd., najpogosteje pa izdeluje uporabno posodje, kot so sklede, čajne in kavne skodelice, čaše, razni vrči, krožniki, pepelniki in drugo. Njene vaze in sklede so raznovrstnih oblik in okrašene s cvetličnimi in geometrijskimi motivi. Umetnica dovršeno obvlada tehniko stare obrti lončarstva, gline in glazur. Nenehno ukvarjanje z obliko, izrazom in novimi tehnologijami so ji navdih pri njenem delu. Bogato okrašena keramika in njena barvitost kažeta na umetničin subtilni odnos do narave in predmetov ter dosega višek estetskega izraza.
Danes (2024) živi in dela v podedovani hiši v Velikem Brebrovniku, kjer ima tudi atelje.