Enega od mlinov z dolgo zgodovino je predstavljal tudi Hrvaški, kasneje Majdičev mlin na Spodnji Hudinji; današnji naslednik je podjetje Klasje. Leta 1436 ga je grof Friderik II. Celjski podelil v trajno uporabo svojemu kuhinjskemu mojstru Ulriku Ayrerju, on pa se je obvezal, da bo mlel tudi za grofovske potrebe (pred njim je mlin upravljal sodnik Henrik Erlauer). Friderik II. se je obratno zavezal, da bo v primeru poplavnih poškodb pomagal pri popravilu mlina. 29. septembra 1447 je Friderik II. mlin ob Hudinji z listino podelil Štefanu Krabattu, ki je imel pravico mlin obnoviti ali ga celo dati v najem, vendar s pogojem, da ne bo škodoval drugim mlinom na Hudinji. Verjetno zaradi imena lastnika so objekt začeli imenovati »Hrvaški mlin« in ime ohranjali vse do druge polovice 19. stoletja.
V nadaljevanju so se menjali številni lastniki: leta 1751 je bil lastnik Jurij Prekoršek, leta 1825 Anton Cerar, od leta 1848 do 1869 pa ga je imel v lasti Jožef Pečnak. Od njega sta ga kupila Švicarja Adolf Lutz in Adolf Näff, ga modernizirala in imenovala Kunstmühle von Cilli Lutz & Naeff. Leta 1888 sta mlin prodala
Petru Majdiču iz Jarš pri Kranju; takrat je zmogel proizvodnjo do 10.000 kg mlevskih izdelkov na dan. Majdič je obrat obnovil in povečal, tako da je postal največji parni mlin v vseh avstrijskih Vzhodnih Alpah in ga poimenoval Peter Majdič, prvi avstro-ogerski popolno avtomatični paromlin Celje. Moč parnega stroja je znašala 300 KM, dnevno pa je lahko predelal po 70.000 kg žita.
Podjetni Majdič, ki je predstavljal močno politično in gospodarsko konkurenco celjskim Nemcem, je leta 1896 kupil tudi Premšakovo žago in mlin v Škofji vasi. Žaga v tistem času ni več delovala, toda mlin na turbino je Majdič uporabljal vse do konca prve svetovne vojne, potem pa ga je moral zapreti, ker ni mogel konkurirati ceneni moki iz Banata. Prostore je Majdič spremenil v skladišča za moko in železnino, leta 1926 pa je obrat preuredil v tovarno volnenih odej.
—
Vir: Tatjana Kač, Od pšenice do kruha, Mlinarstvo in pekarstvo v Celju od začetka 18. stoletja do druge svetovne vojne, Osrednja knjižnica Celje, Celje 2004.
