Mestni trg 10; stanovanje najemnika Radivoja Peterlina.
V začetku leta 1920, eno leto po Cankarjevi smrti, je izšla spominu Ivana Cankarja posvečena številka literarne revije Dom in svet. V prispevku Ivan Cankar v Zadrugi, ki ga je napisal Izidor Cankar, izvemo, da so se dijaki, člani društva Zadruga, zaradi varnosti shajali na različnih naslovih – v svojih prebivališčih. Očitno kar precej časa na Mestnem trgu.
… da se knjiga ne sme poprej nazaj zahtevati, predno se ne poplača (3 goldinarje) pri gospodinji, kjer je imela Zadruga svojo sobo. – opomba se nanaša na gospodinjo one sobe na Mestnem trgu, kjer je imela Zadruga še leta 1895 svojo čitalnico.
Bolj natančno lokacijo zbirališča na Mestnem trgu je v isti številki revije v prispevku Nekaj o Cankarju in njegovi »morali« opredelil Rad. (Radivoj) Peterlin Petruška:
Bilo je pozimi 1893/94. leta. Hodil sem v tretji razred gimnazije, a stanoval na Mestnem trgu št. 10 v Skabernetovi hiši zadaj na dvorišču. Nekega dne je prišel k meni brat Lojze in mi povedal, da se bo na mojem stanovanju shajala »Zadruga« ter da bo prva seja že danes zvečer, naj le vse pripravim.
Zvečer sva z gospodinjo znesla na sredo sobe par miz in postavila okrog vse stole in klopi, kar jih je le imela. Spominjam se še dobro, kako svečano je bila nastrojena ta prvi večer moja duša.
Ko se je stemnilo, so začeli prihajati člani »Zadruge«; ni jih bilo mnogo. Najprej je prišel Štefe, ki je bil sploh najzvestejši obiskovalec teh literarnih večerov, za njim pa počasi drugi. Ko je predsednik, meni se zdi Dermota, otvoril sejo, so bile klopi in stoli zasedeni. Razen Štefeta in brata je bilo navzočih tudi par drugih; kar se spominjam: Drenik, Lončar, če se ne motim – Drganc, potem Kette, Župančič, Cankar.
Kakor je znano, so zadružani na teh večerih čitali svoje nove, nenatisnjene proizvode. Eden iz sočlanov je bil določen za kritika. Ocena je bila navadno resno-stroga in sestavljena v vzgojnem smislu, z namigljaji, kako da naj se, po mnenju ocenjevalca, piše ali popravi stvar.
