Metliški grad je prvič omenjen v 14. stoletju kot trdnjava v Novem trgu, kar je staro ime za Metliko. V 15. in 16. stoletju je igral glavno vlogo pri obrambi mesta pred turškimi vpadi (Metlika, 2015). V 16. stoletju so po zapisih Valvasorja bili lastniki gradu Alapići in Frankopani, po letu 1621 bratje Wazen, po letu 1680 Žiga grof Lichtenberg, ki ga je leta 1713 prodal zagrebškemu stolnemu kapitlju. Grad je bil v letih 1705 utrdba pred požari, ko pa so ga obnovili, je dobil značaj udobne rezidence. Sedanja oblika je v klasicističnem stilu, ki je posledica obnovitvenih del v 18. in 19. stoletju (Metlika, 1998).
Leta 1792 je zagrebška nadškofija zaradi prevelikih stroškov obnove grad in posestvo prodala ljubljanskemu krčmarju in meščanu Jožefu Savinšku. Družina Savinšek je imela grad v lasti več kot sto let. Leta 1899 so ga prodali Ljudski posojilnici v Ljubljani, leta 1903 pa ga je kupila Prva dolenjska posojilnica v Metliki. Druga svetovna vojna je bila prelomna, saj je država grad nacionalizirala. Danes je v lasti Občine Metlika, v upravljanju ga ima že od leta 1963 Belokranjski muzej (Petdeset, 2001), ki je prostore v gradu dobil že leta 1954 (Stopar, 2007), ko se je dijaški internat izselil iz metliškega gradu (Petdeset, 2001). V sedemdesetih letih 20. stoletja so pričeli v sodelovanju s spomeniškim varstvom grad prenavljati. Odstranili so novejše prizidke, odprli do takrat zazidane arkade na notranjem dvorišču, prenovili fasado, notranje prostore in streho. Z obnovo so želeli dobiti klasicistično podobo, kakšno je imel po obnovi v 18. in 19. stoletju (Stopar, 2007).
Viri:
Metlika, naše mesto (1998) O metliškem gradu, Osnovna šola Metlika, Metlika
Metlika v mojem srcu (2015) Metliški grad, Občina Metlika, Metlika
Petdeset let belokranjskega muzeja (2001) Lastniki, Belokranjski muzej, Metlika
Stopar, I. (2007) Grajske stavbe v osrednji Sloveniji: Bela krajina, Viharnik, Ljubljana
