Prva tura se mi je zavoljo slabega vremena popolnoma ponesrečila.
Namesto da bi bil preprečkal Montblank iz Courmajeura v Chamonix, sem šel ob njegovem vznožju naokrog. V vestibulu hotela De la Poste sem potem tri dni trkal na barometer, da bi se vsaj nekoliko dvignil, pa je trdovratno stal na istem mestu. Da, tretji dan je celo nekoliko padel. Ravnatelj hotela se je menda bal za barometer; svetoval mi je, naj pustim barometer v miru ter grem domov, ker ne bom pričakal „montblanškega vremena”.
Prijatelj Lojze mi je blamažo privoščil, ker sem hotel – brez njega Montblank „osvojiti”. Bil je namreč zadržan, ko je na neki podružnici popravljal stolp (na Ljubičnem nad Poljčanami, op. u.). Kako sva čez tri leta v družbi tretjega skušala složno to turo, sem v „Spominih in opominih” že omenil. Takrat bi se mu bil pa jaz smejal, če ne bi bil zraven.
Janko Mlakar, PV 1936
