Velikega pomena za razvoj savinjskega hmeljarstva je bila tudi pravilna predelava hmelja, tj. pakiranje in konzerviranje hmelja.
Za ta namen so na pobudo Hmeljarskega društva leta 1902 ustanovili „Hmeljarno – prvi jugoslovanski zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu”. Do tedaj so to opravljali v Žalcu na Češkem in v Nürnbergu v Nemčiji. Hmeljarna je delovala kot zadruga z omejeno zavezo , imela je ustrezne naprave za prepariranje in pakiranje hmelja, kot je to zahtevala svetovna trgovina.Leta 1938 se je hmeljarna preoblikovala iz zadruge v družbo z omejenim jamstvom. Družba je imela 61 družabnikov, med katerimi so večje deleže imeli nekateri Žalčani, največja pa Savinjska in Celjska posojilnica. Poleg obdelave in prodaje hmelja je imela družba za nalogo še nabavo orodij za kmetovanje in obdelavo hmelja. Največ zaslug za to imata pobudnika in soustanovitelja „Hmeljarne” Fran Roblek in Josip Širca, ki sta bila dolga leta tudi na čelu njenega vodstva.
Zaradi čedalje večjega pomanjkanja prostora za skladiščenje je bila prvotna zgradba dvakrat povečana (prvič leta 1907 z državno pomočjo, drugič med letoma 1926 in 1928), tako da je imela leta 1945 ob nacionalizaciji 10.000 m2 površin za skladiščenje suhega hmelja, 16 komor za žveplanje, električno dvigalo in moderne stiskalnice. Bila je ena izmed največjih v Evropi in ponos savinjske metropole. Doživela je neslavni konec, ko je leta 1960 pogorela.
Drugi tako pomemben zavod je bila Oznamkovalnica za hmelj, ki je bila ustanovljena leta 1908. Leto prej so začeli veljati predpisi o označevanju porekla hmelja. Oznamkovanje je bilo sicer neobvezno , vendar je hmelj z blagovno znamko „Južnoštajersko-Savinjska dolina ” zelo pridobil pomen in ugled.Obvezno oznamkovanje hmelja, ki se je izvažal iz države, je bilo s predpisi določeno šele leta 1928. Oznamkovalnica je prva leta le malo delovala, šele leta 1926 je bilo signiranih 620 bal. Proti signiranju so bili trgovci, ki jim je prodaja nesigniranega hmelja omogočala mešanje hmelja z raznih območij in s tem večji zaslužek Z oznako „Južnoštajersko-Savinjska dolina” je bil označen hmelj, ki je bil pridelan v sodnih okrajih Celje, Vransko, Gornji Grad in Laško.