Fran Roblek je bil kljub vsestranski zaposlenosti tudi velik ljubitelj narave, lovec in planinec ter navdušen „sokol”.
Že od mladih let je pravilno pojmoval naloge in obveznosti pravega lovca, zato je bil vedno v prvih vrstah „zelene bratovščine”, saj je bil lovec že njegov oče. Mnogo let je deloval kot odbornik in podpredsednik celjske podružnice SLD. Predsedoval je Lovskemu društvu Žalec, ki ga je zaradi zaslug leta 1932 izvolilo za dosmrtnega častnega predsednika.
Kot velik ljubitelj naših gora je postal Fran Roblek tudi na področju planinstva društveno dejaven že zelo zgodaj. Morda je temu botrovalo prijateljstvo s Franom Kocbekom, ki je leta 1882 prišel kot nadučitelj službovat v Žalec. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893 je spodbudila tudi Savinjčane, da so avgusta istega leta ustanovili Savinjsko podružnico SPD, v kateri je bil Fran Roblek pravi in podporni član ter dejaven pri njenih konkretnih akcijah.
Skupaj z Antonom Petričkom in Josipom Širco je bil v izvršilnem odboru za gradnjo koče na Mrzlici, poimenovane Hausenbichlerjeva koča, odprte 28. septembra 1899. Bil je tudi član zavetiške zadruge „Rinka”, katere namen je bil, da bi z gradnjo hotela v Logarski dolini pomnožili število obiskovalcev, ki bi uživali v lepotah Logarske doline in savinjskih planin. Ker do tu ni bilo pravih cest, je odsek Savinjske podružnice SPD, ki je bil ustanovljen leta 1919 v Žalcu in ga je vodil Fran Roblek, na zboru leta 1921 sklenil, da bodo cesto iz Solčave v Logarsko dolino zgradili Žalčani. Za ta namen so imenovali odbor pod vodstvom Frana Robleka, ki je cesto zgradil s pomočjo prostovoljnih darov, z državno pomočjo in sodelovanjem domačinov. Odprtje ceste za avtomobilski promet je bilo 20. maja 1922, in tako je postala Logarska dolina zares dostopna.