Mozirski pust

Posebnost Mozirskih pustnakov, kot si pravijo, je njihovo pustno oblačilo; cilinder, frak in  bele hlače. Tako pustno napravljene lahko najdemo na fotografijah že vse od 30. let prejšnjega stoletja. Pust Mozirski ima tudi svojo fano (bandero), ki jo nosijo na čelu sprevoda, da se že od daleč vidi od kod so. Poleg tega pa jih vse skozi spremlja pustni orkester pod imenom »Boj se ga«. Ta spremlja pustnake pri vseh njihovih pustnih šegah.Te so nadvse resen protokolarni del vsakoletnega pustnega dogajanja, ki se navadno začne s podelitvijo listine o trških pravicah. Te prejme zadnje leto najbolj zaslužen priseljen krajan Mozirja. Pustna sobota je namenjena obhodom trških meja. Ta dan pustnaki izkoristijo tudi za obiske sosednjih karnevalov. Na pustni ponedeljek je na vrsti okolofiranje, ko pustnaki s svojo godbo delijo dobro voljo od hiše do hiše. Glavni dogodek je seveda pustni torek. Ta se začne z budnico in iskanjem pusta ter s prevzemom oblasti na Občini Mozirje. Pustnaki prevzemejo oblast, odstavijo župana in nastavijo svojega, pustnega župana. Pustno dogajanje pustnaki oznanijo s Okol’oznanilom, ki izide v pustnem časopisu Pustni kurir.
Vrhunec pustnega dogajanja je seveda pustni karneval, ki poteka skozi mesto. Mozirski karneval sodi med večje karnevale v Sloveniji in je tudi član Združenja Evropskih karnevalskih mest FECC. Tako se v Mozirju vsako leto predstavijo različne skupine pustnih šem iz Slovenije in tujine. Na ta dan izberejo tudi pustnelo, pustno kraljico, ki sicer ni v navadi pri drugih karnevalih, ki govorijo zgolj o pustu. Karneval se zaključi z veliko pustno zabavo. Pustno dogajanje se tudi v Mozirju zaključi na pepelnično sredo, ki je namenjena žalovanju in pokopu pusta, hkrati pa začetku novih karnevalskih aktivnostih, ki jih Pust Mozirski najde skozi vse leto