Po končani prvi svetovni vojni je bila prva naloga SPD, da v Zlatorogu poskrbi za nakup nove opreme. Leta 1919 je za oskrbnika v hotelu za kratek čas imenovalo Janka Mlakarja, svojega odbornika, ki je poskrbel za nakup opreme za kuhinjo. Leta 1922 se kot oskrbnik omenja Ivan Korenčan, v tridesetih letih 20. stoletja pa Ivan in Matilda Dobravec, Pavel Kavec in Josip Majdič. Hotel Zlatorog je bil do začetka druge svetovne vojne odprt in oskrbovan celo leto.
Bohinjska Bistrica je bila od dvajsetih let prometno vse bolje povezana z Ukancem, kar je pripomoglo k povečevanju števila tujih gostov. Takrat so od železniške postaje v Bohinjski Bistrici do Zlatoroga vozili avtobusi, imenovani omnibusi, leta 1931 pa so v Bohinju obratovali trije avtoprevozniki: avtobusna družba »Triglav avto«, Anton Iskra in Jožef Ažman. Redne vožnje so potekale od 15. junija do 15. septembra, zunaj sezone so vozili samo po naročilu.
Za celotni razvoj turizma v Kraljevini Jugoslaviji je bila pomembna državna uredba o pospeševanju turizma leta 1936, na podlagi katere so bili Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jezero in Srednja vas v Bohinju (sèm je spadal tudi Ukanc) razglašeni za turistične kraje klimatskega značaja in so uživali posebne ugodnosti. Za turizem v Kraljevini Jugoslaviji je bilo turistično izredno uspešno leto 1938, kar pa ni veljalo za hotel Zlatorog. Kljub temu da se je leta 1939 že začela druga svetovna vojna, je Zlatorog tega leta obiskalo 1.395 gostov, leto prej (1938) pa 916 gostov.
V nadaljnji razvoj turizma v Bohinju je posegla druga svetovna vojna. SPD je moralo po letu 1941 in nemški okupaciji Gorenjske lastništvo nad Zlatorogom prepustiti Kärtnerbundu, od katerega ga je kupil J. Smrekar iz Šentvida ob Glini. Po osvoboditvi Bohinja poleti 1944 (Bohinjska Bistrica je bila osvobojena 6. maja 1945) je prešel v partizanske roke. V njem je 14. novembra 1944 potekalo zborovanje aktivistov Osvobodilne fronte jeseniškega okrožja. Poleti 1945 so v njem prebivali brigadirji iz Ljubljane, udeleženci mladinske delovne akcije. Kasneje si ga je SPD sicer prizadevalo zopet odpreti za goste, toda neuspešno.