Za sedem zaposlenih novinarjev je bila leta 1978 gotovo najpomembnejša pridobitev novih delovnih prostorov.
Uredili so jih v stavbi, kjer še vedno domujejo – na današnji Prešernovi 19 (prej Trg V. kongresa 3). Boljše možnosti za delo so novinarje Novega tednika in Radia Celje postavljale pred nove preizkušnje. Zaradi simbioze radia in tednika se je delo novinarjev v obeh medijih prepletalo, pripravljali pa so še vrsto drugih akcij. Sodelovali so pri pripravi filmskega festivala Teden domačega filma in pri Slovenski popevki ter organizirali številne javne radijske oddaje, »leteča uredništva« in druge prireditve, na primer 100 kmečkih žena na morje, Matere z desetimi otroki in več, srečanja slovenskih pisateljev in pesnikov itd.
V tem letu je Novi tednik izhajal povprečno na 26 straneh in v nakladi 16.000 izvodov. Polovico naklade so razdelili med redne naročnike, ostalo polovico pa so ponudili v kolportaži. Znani so tudi podatki, kako je bil tednik razširjen po občinah. V občini Celje je bilo 3000 naročnikov, v Žalcu 2500, Šentjurju 1200, Šmarju 800, Slovenskih Konjicah 700 in Laškem 500, nekaj naročnikov pa je bilo tudi v občinah Mozirje in Velenje.
V burna osemdeseta leta je Novi tednik stopil z novim konceptom, ki pa se od starega ni dosti razlikoval. Uvedel je nekaj novosti, predvsem stalne rubrike: strokovne zdravniške članke pod naslovom Iz zakonske posvetovalnice, Prometna preventiva, Spoznavajmo naše kraje, kroniko krajev, med bistvene novosti pa lahko prištevamo tudi uvedbo dvostranskih reportaž iz posameznih krajevnih skupnosti in krajev celjskega območja. Spremembo je doživela tudi prva stran, kjer so več prostora namenili drobnim vestern in pomembnejšim sporočilom. Informativna vrednost tednika se je s temi novostmi nedvomno povečala. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kako so bralci sprejeli spremembo zadnje strani, kjer so opustili slike lepotic in jih nadomestili z antologijskim izborom domače in svetovne poezije. Marsikomu se zamenjava lahke tematike z resno poezijo ni zdela najbolj posrečena, verjetno pa tudi ni imela posebno pozitivnih ekonomskih učinkov.
V tem letu je Novi tednik izhajal povprečno na 26 straneh in v nakladi 16.000 izvodov. Polovico naklade so razdelili med redne naročnike, ostalo polovico pa so ponudili v kolportaži. Znani so tudi podatki, kako je bil tednik razširjen po občinah. V občini Celje je bilo 3000 naročnikov, v Žalcu 2500, Šentjurju 1200, Šmarju 800, Slovenskih Konjicah 700 in Laškem 500, nekaj naročnikov pa je bilo tudi v občinah Mozirje in Velenje.
V burna osemdeseta leta je Novi tednik stopil z novim konceptom, ki pa se od starega ni dosti razlikoval. Uvedel je nekaj novosti, predvsem stalne rubrike: strokovne zdravniške članke pod naslovom Iz zakonske posvetovalnice, Prometna preventiva, Spoznavajmo naše kraje, kroniko krajev, med bistvene novosti pa lahko prištevamo tudi uvedbo dvostranskih reportaž iz posameznih krajevnih skupnosti in krajev celjskega območja. Spremembo je doživela tudi prva stran, kjer so več prostora namenili drobnim vestern in pomembnejšim sporočilom. Informativna vrednost tednika se je s temi novostmi nedvomno povečala. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kako so bralci sprejeli spremembo zadnje strani, kjer so opustili slike lepotic in jih nadomestili z antologijskim izborom domače in svetovne poezije. Marsikomu se zamenjava lahke tematike z resno poezijo ni zdela najbolj posrečena, verjetno pa tudi ni imela posebno pozitivnih ekonomskih učinkov.