Na Kolodvorski ulici je v prvih desetletjih 20. stoletja cvetel posel izseljeniškim pisarnam in potovalnim agencijam, ki so slovenskim ljudem, odhajajočim s trebuhom za kruhom preko oceana, prodajali železniške in ladijske vozovnice ali jim celo organizirali zdravniške preglede pred odhodom v svet. Zelo poznani so bili agentje Edvard Tavčar, Ernest Kristan, Simon Kmetec in Ivan Kraker.
Pomemben delež v zgodovini Kolodvorske ulice na prelomu stoletij in vse do 2. svetovne vojne zavzemajo izseljenske in potovalne agencije in ljudje, ki so v želji po boljšem življenju odhajali preko oceanov v Severno ali Južno Ameriko, Kanado, Avstralijo, celo Azijo. To so bili izseljenci. Izseljenske pisarne in potovalne agencije so vodili agenti, predstavniki tujih znanih in velikih plovbnih družb. Tistim, ki so odšli na pot v širni svet, so v teh pisarnah nudili nasvete o poti, jim prodajali železniške in ladijske vozovnice, nekateri so organizirali celo zdravniške preglede pred odhodom, saj so v daljni Ameriki zavračali onemogle, bolne ljudi. Bodoči izseljenci so vse potrebne dokumente za pot pridobivali ob ponedeljkih ali torkih, ob sobotah pa so navadno že odpluli iz pristanišč v Trstu, Bremnu, Le Havru, Marseillu ali od drugod. Največ Slovencev in ostalih je v svet odplulo preko Austro Americane iz tržaškega pristanišča. Med čakanjem na dokumente so se nastanili v gostilnah s prenočišči na Kolodvorski ulici, še najpogosteje Pri starem Tišlerju, ki je bila pripravna zlasti za manj premožne goste.
Med najbolj poznanimi izseljenskimi agenti so bili Edvard Tavčar (Severnonemški Lloyd) nasproti Starega Tišlerja, Ernest Kristan (White Star Line in American Line), Karel in Anton Rebek ter Franc Dolenc in Ivan Nepomuk Resman (Red Star Linie), Simon Kmetez (AustroAmericana in Cosulich Line), Ivan Kraker (Compagnie Generale Transatlantique), Fran Seunig (Hamburg Amerika Line) in predstavništvi Cunard Line in Kraljevega holandskega Lloyda.
Med najbolj poznanimi izseljenskimi agenti so bili Edvard Tavčar (Severnonemški Lloyd) nasproti Starega Tišlerja, Ernest Kristan (White Star Line in American Line), Karel in Anton Rebek ter Franc Dolenc in Ivan Nepomuk Resman (Red Star Linie), Simon Kmetez (AustroAmericana in Cosulich Line), Ivan Kraker (Compagnie Generale Transatlantique), Fran Seunig (Hamburg Amerika Line) in predstavništvi Cunard Line in Kraljevega holandskega Lloyda.
Med agencijami je potekal oster konkurenčni boj, agenti in njihovi pomočniki so bili velikokrat vsiljivi do mimoidočih na ulici. Prebivalstvo so nagovarjali z bogatimi izložbami, plakati, časopisnimi oglasi v vseh pomembnejših tedanjih časopisih, pa tudi s pošiljanjem razglednic, zemljevidov iz tujine, kar je bilo sicer zakonsko prepovedano. Delovanje izseljenskih firm je dovolila ljubljanska obrtna oblast, ljubljanski meščani pa agentom niso bili naklonjeni, menili so, da so ti krivi, da je v tujino odšlo preveč ljudi. Vrhovni nadzor nad izseljenskim gibanjem v monarhiji je imela policijska direkcija na Dunaju, na vseh železniških linijah po državi pa so delovale mobilne policijske kontrole. Ljubljanska mestna policija je nadzirala tudi gibanje izseljencev in izvoščkov pred železniško postajo ter na Kolodvorski ulici.
Viri in literatura:
– Časopisni oglasi izseljenskih pisarn v Jutru, Ilustriranem Slovencu, Slovencu in drugih tedanjih ljubljanskih časopisih pred 2. svetovno vojno.
– Najkrajša pot iz Ljubljane v Ameriko. V: Ilustrirani Slovenec, 12.10.1929, str. 328.
– Drnovšek, M.: Izseljenci in Kolodvorska ulica v Ljubljani. V: Čepič, T., Rebolj, J. (ur.): Homo sum. Ivan Hribar in njegova Ljubljana. Zbornik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana. Ljubljana, 1997.
– Drnovšek, M.: Ljubljana: križišče na poti v svet. Množično izseljevanje Slovencev v Ameriko. = Ljubljana: The crossroads to the world. Mass Emigrations of Slovenians to America. Ljubljana : Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU in Numizmatično društvo Slovenije, 2006.
