Proti koncu 19. stoletja, malo pred pred rušilnim velikonočnim potresom leta 1895, je bilo v Ljubljani, kakor je zapisano v literaturi, sto triinsedemdeset krčem in vinotočev ter štirinajst kavarn. Po prvi svetovni vojni je bilo sodeč po virih gostiln in kavarn že skoraj tristo.
Narodna kavarna je bila ustanovljena leta 1889 in je sprva delovala na Jurčičevem trgu, nato pa do potresa leta 1895 na Kongresnem trgu, v Fischerjevi hiši. Imela je napis »Nationalcafée«. Ta oznaka je pomenila, da je to prva slovenska kavarna. S kavarno je bila združena tudi restavracija Zlatorog, ki je bila tedaj med najelegantnejšimi restavracijami v Ljubljani.
Ko je potres leta 1895. razrušil Ljubljano in uničil tudi staro Fischerjevo hišo, je Krapeš postavil leseno kavarno na Kongresnem trgu z dvojezičnim napisom. Po potresu in obnovi mesta se je začela Ljubljana postopno tudi na zunaj slovenizirati. Nemški napisi so izginjali, ulični so bili dvojezični. »Narodna kavarna« se je preselila v Pongratzovo (pozneje Prelogovo) hišo na Dvornem trgu. Čeprav je bil lastnik hiše Nemec, je moral dovoliti kavarnarju Krapešu, da izobesi slovenski napis. Prvič se je zgodilo, da je načrt za ureditev kavarne izdelal izvršil slovenski arhitekt in slikar, Ivan Jager. Pri ureditvi je pomagal tudi Josip Primožič, ki je poskrbel za notranjo opremo v slovenskem slogu. Od leta 1898 je Narodna kavarna sprejemala in razvajala goste z dobro pijačo in jedačo, pa slovenskim časopisjem in kakovostno glasbo in plesom v prenovljeni hiši. Leta 1910 je poskrbel za preureditev dveh sob v eno prostorno in vanjo umestil biljardno mizo.
V novi kavarni se je razvilo živahno življenje. Postala je središče slovenske Ljubljane. Tu so se sestajali politiki in literati, umetniki in advokati, trgovci in uradniki na raznih krožkih in zborovanjih. Velik del vsakdanjega slovenskega narodnega življenja pred vojno se je odigral v tej zgradbi. Tu so potekali prvi sestanki raznih krožkov; v obdobju septembrskih demonstracij po ljubljanskih ulicah leta 1908 je bila Narodna kavarna zbirališče vseh sodelujočih. Lastnik Krapeš je bil ves čas na ulici in pomagal pri raznih akcijah.
