Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v okviru svojih nalog izvaja tudi domoznansko dejavnost, kar pomeni zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, vezanega na območje štirih občin. Iz zbranega domoznanskega gradiva lahko preberemo, da je bil 8. januar izbran za občinski praznik kot spomin na poslednji boj junaškega Pohorskega bataljona. V sklopu občinskega praznika je potekala vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev. Z literarnimi deli so nesmrtnost pohorskim partizanom dali pisci literarne besede: France Filipič, sicer slovenski pesnik, zgodovinar, novinar, publicist in muzealec, slovenski zgodovinar Mirko Fajdiga, novinar, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič pa je tematiko poslednjega boja Pohorskega bataljona literariziral v romanu Opoldne zaplešejo škornji. 25. novembra 1997 so bistriški svetniki sprejeli sklep, da se za novi občinski praznik razglasi 12. marec v spomin na leto 1311, ko je Slovenska Bistrica dobila naziv »universitas civium« – skupnost meščanov, kar je pomenilo pridobitev temeljnih meščanskih pravic. Tako je 8. januar postal spominski dan.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica izvaja knjižnično dejavnost v štirih občinah, in sicer Slovenska Bistrica, Makole, Oplotnica in Poljčane. V okviru svojih nalog naša splošna knjižnica izvaja tudi domoznansko dejavnost, kar pomeni zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, vezanega na območje, ki ga knjižnica s svojo celotno dejavnostjo pokriva.[1] Na knjižnih policah so dela domačih ustvarjalcev, razni drobni tiski, rokopisi, članki, časopisi, revije, slike, fotografije, zemljevidi in razglednice. V naši knjižnici imamo domoznansko gradivo ločeno od ostale zbirke in ni v prostem pristopu. Rokovanje, preslikavanje in ogled gradiva so mogoči po predhodnem dogovoru v prostorih knjižnice.
V domoznanstvu hranimo več kot 2000 enot knjižničnega gradiva, ki je obdelano v sistemu Cobiss. V domoznanstvu hranimo tematsko urejene mape izrezanih časopisnih člankov s konca 70. let prejšnjega stoletja, po letu 2006 pa smo prešli na vnos člankov v vzajemni katalog Cobiss. Od leta 2010 izvajamo digitalizacijo domoznanskega gradiva, ki je dostopno na portalih Dlib, kjer je na ogled tudi 598 digitaliziranih razglednic z območja med Pohorjem in Bočem, ter Kamra. Sicer pa začetki izvajanja domoznanske dejavnosti segajo v čas ravnateljevanja Miljutina Arka z njegovo etnološko zbirko, ki je danes na ogled v Gradu Slovenska Bistrica.
V želji narediti domoznansko gradivo čim bolj dostopno uporabnikom in pri pripravi le-tega gradiva za digitalizacijo, smo ugotovili, da se v tematskih mapah, poimenovanih Literarni prispevki občanov I-VII, pojavljajo literarna dela, ki so tematsko vezana na Pohorski bataljon. Med njimi so pesmi in recitali, nekateri tudi brez navedbe avtorstva.
V tematski mapi poimenovani NOB so številni izrezani časopisni članki s tematiko poslednjega boja in članki, nastali ob vsakoletni obletnici. Iz zbranega lahko preberemo, da je bil 8. januar izbran za občinski praznik kot spomin na poslednji boj junaškega Pohorskega bataljona. Osrednja prireditev je bila slavnostna akademija, ki je vsako leto potekala v spomin na poslednji boj pohorskih partizanov. Na akademiji so podelili priznanja in plakete občine najzaslužnejšim občanom, organizacijam in društvom za dosežene uspehe. Tako so leta 1981 podelili naslov prvega častnega občana občine slovenska Bistrica pisatelju Antonu Ingoliču. Istega leta so podelili tudi Plaketo občine Slovenska Bistrica kolektivu Impol Slov. Bistrica in ob tem zapisali: «Metalurgi z obronkov Pohorja kujejo na tradicijah kovačev in fužinarjev tudi danes velike uspehe, ki so pomembni ne le za kolektiv, temveč za gospodarstvo celotne občine.« (Horvat, 1981)
V sklopu občinskega praznika je potekala vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev. Med drugim so leta 1986 po srečanjih odbojkarjev, judoistov, strelcev in šahistov, ki so se pomerili v Laporju, Slovenski Bistrici in na Zgornji Polskavi, prireditve ob prazniku občine Slovenska Bistrica nadaljevali literati, ki so v domu kulture v Oplotnici pripravili zanimiv literarni večer.
Do leta 1997 je bil 8. januar praznik občine Slovenska Bistrica. Takrat so se pojavljali že resni pomisleki, da bi za občinski praznik izbrali dan, ki bi spominjal na bolj veselo obletnico. 25. novembra 1997 so tako bistriški svetniki sprejeli sklep, da se za novi občinski praznik razglasi 12. marec v spomin na leto 1311, ko je Slovenska Bistrica dobila naziv »universitas civium« – skupnost meščanov, kar je pomenilo pridobitev temeljnih meščanskih pravic. Tako je 8. januar postal spominski dan.
Kljub temu, da so dogodki oddaljeni veliko let, spomin na Pohorski bataljon ne bledi. Zavod za kulturo v Slovenski Bistrici vsakoletno pripravi slavnostno akademijo na predvečer obletnice poslednjega boja. Pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju, kjer je omahnil v smrt celotni Pohorski bataljon, se na spominski komemoraciji padlim borcem položijo venci.
V knjižnici vsakoletno pripravimo razstavo domoznanskega gradiva v spomin nanj. Pri tem posvečamo posebno pozornost knjižničnemu gradivu, ki ni v prostem pristopu. Iz časopisnega članka z naslovom „Praznovanje ob 8. januarju” avtorja Viktorja Horvata lahko preberemo, da so 5. januarja 1978 v Matični knjižnici Slovenska Bistrica odprli razstavo „Njihova smrt je življenje”, posvečeno padlim borcem Pohorskega bataljona.
Z literarnimi deli so nesmrtnost pohorskim partizanom dali pisci literarne besede. France Filipič, sicer slovenski pesnik, zgodovinar, novinar publicist in muzealec, je v knjigi „Pohorski bataljon”, ki je prvič izšla ob desetletnici poslednjega boja, takole orisal že skoraj mitičnost pohorskih partizanov: »Okrog posameznih junakov se zdaj spletajo legende in v središču pozornosti domišljijskih razsežnosti stoji zlasti veličastna postava starega pohorskega kmeta Šarha in njegovih treh mladoletnih sinov. Ljudska domišljija je nadela nekaterim dejanjem prav poseben sijaj in polagoma se zabrisujejo meje med resničnostjo in pravljičnostjo. Toda kljub vsem dodatkom domišljije ostaja nedotaknjena, neizmaličena vsa veličina poslednjega boja, ki so ga bili pohorski borci padajoči v smrt in umirajoči z zavestjo, da gredo v smrt za staro pravdo svojega ljudstva, za svobodo vseh zatiranih ljudi, za lepši svet.« (Filipič, 1979, str. 8)
Slovenski zgodovinar Mirko Fajdiga je o poslednjem boju Pohorskega bataljona in o njegovem padcu zapisal dve ugotovitvi: »Prva, da je s padcem Pohorskega bataljona doživel narodnoosvobodilni boj v severovzhodni Sloveniji strahoten udarec z neslutenimi in neugotovljenimi negativnimi posledicami za njegov nadaljnji razvoj in drugo, da je bataljon padel v svojem poslednjem nadvse junaškem boju. […] Njegova zavestna odločitev za odločen boj do smrti ga je uvrstila med nesmrtne bataljone. Tako je padla pomembna partizanska enota najvišjih moralnih vrednot, nas in prihodnje generacije pa bosta še naprej vznemirjali dilemi o padcu in njegovem neizmernem junaštvu.« (Fajdiga, str. 9)
Novinar, pisatelj in dramatik Zdenko Kodrič je tematiko poslednjega boja Pohorskega bataljona literariziral v romanu „Opoldne zaplešejo škornji”. V našem prvem romanu o pohorskem boju se je pisatelj k zgodovinski resničnosti močno približal s tem, ko je v izmišljeno zgodbo vpletel realna zgodovinska dejstva.
Vse to knjižno gradivo je v prostem pristopu kot tudi v domoznanskem oddelku knjižnice. Med zbirko razglednic, ki je vsa digitalizirana in dostopna na portalu dLib, jih je sedem tudi takih, ki prikazujejo spomenik padlemu Pohorskemu bataljonu pri Treh žebljih in Dom na Osankarici z muzejem, posvečenim Pohorskemu bataljonu. Dom na Osankarici je leta 2021 pogorel, ohranjena muzejska zbirka pa se hrani v Zavodu za kulturo v Slovenski Bistrici.
Knjižnica dano domoznansko gradivo predstavlja na razstavah, prireditvah in dogodkih, z bibliopedagoškim delom ter s publicistično dejavnostjo. Zavedamo se, da je domoznansko knjižnično gradivo kulturni spomenik vsakega naroda. S tega vidika v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica dajemo poseben pomen zbiranju, obdelavi in ohranjanju tega gradiva za naslednje rodove ter hkrati seznanjanju z dediščino domačega kraja.
[1] Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1, UL 87/2001) v poglavju 1 Splošne knjižnice v 16. členu določa, da splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo.
