Ponovna ustanovitev občine Škofja vas leta 1952
Iz dosedanjega pregleda razvoja oblasti in krajevne samouprave smo videli, da upravna ureditev, ki je bila vzpostavljena leta 1945, občin ni več poznala, ampak je namesto njih kot najnižje upravne enote uvedla kraje s krajevnimi ljudskimi odbori kot organi „ljudske oblasti”. Ko je v začetku petdesetih let centralizem nekoliko popustil, so znova nastali pogoji za uveljavitev krajevne samouprave, kar je privedlo do ukinitve dotedanjih krajev in krajevnih ljudskih odborov in so bile znova ustanovljene občine. Tako je bila aprila 1952 ponovno ustanovljena tudi občina Škofja vas. Njeno območje je bilo določeno z Zakonom o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine z dne 18. aprila 1952[1] in je obsegalo območje prejšnjih KLO-jev Škofja vas, Ljubečna, Pristava in del območja nekdanjega KLO Trnovlje.
| Katastrska občina | Naselja |
| Arclin | Arclin, Lahovna, Lešje, Prekorje, Runtole, Vojnik okolica /del/ |
| Šmiklavž | Bovše, Glinsko, Gradišče, Lipovec, Pristava, Razgor, Šmiklavž |
| Škofja vas | Sv. Marjeta, Škofja vas, Zadobrova |
| Trnovlje /del/ | Leskovec, Ljubečna, Trnovlje /del/, Začret, Žepina |
Iz gornjega pregleda je moč ugotoviti, da je novoustanovljena občina Škofja vas teritorialno obsegala skoraj povsem enako območje, kot nekdanja predvojna občina Škofja vas. Od njene ustanovitve leta 1952 pa do leta 1953 je občina Škofja vas upravno spadala k okraju Celje-okolica, v letih 1953 in 1954 k mestu Celje, nato pa do ukinitve leta 1955 k okraju Celje.
Občina Škofja vas je imela svoj občinski praznik. Na seji njenega ljudskega odbora, 21. marca 1953, je bil na predlog predsednika Zveze borcev NOV Škofja vas Branka Prekorška za občinski praznik izbran 22. julij, kot spomin na 22. julij 1942, ko je nemški okupator na ta dan v Celju ustrelili največ talcev.[2] Ker je bil to isti datum, ki se je v LR Sloveniji praznoval kot dan vstaje, je Okrajni ljudski odbor Celje temu nasprotoval, kar je utemeljeval s tem, »da se s tem jemlje pomen republiškemu prazniku«.[3] Odborniki Občinskega ljudskega odbora Škofja vas so kljub temu vztrajali pri 22. juliju kot občinskem prazniku. Ob praznovanju občinskega praznika 22. julija 1955 so na predlog Zveze borcev NOV tega dne na Vrečkovi hiši v Škofji vasi odkrili spominsko ploščo z imeni članov družine Vrečko, ki so med vojno izgubili življenje kot žrtve okupatorjevega nasilja.[4]
Občinski organi oblasti
Organizacija oblasti v občini Škofja vas je bila določena z Zakonom o občinskih ljudskih odborih z dne 8. 7. 1952.[5] V skladu z imenovanim zakonom je njen najvišji organ oblasti in lokalne samouprave predstavljal Občinski ljudski odbor (ObLO) Škofja vas, ki je štel 23 odbornikov. Te so 22. aprila 1952 izvolili na plenumu odbornikov tistih KLO-jev, ki so se združili v občino Škofja vas. V ObLO Škofja vas so bili tako izvoljeni:[6]
- odborniki iz KLO Škofja vas: Polde Vrečko, Ivo Vidmar, Martin Novak, Minka Kožuh, Jože Pešak, Ivan Mravlje ml, Branko Prekoršek, Stanko Jelen in Albin Bernard;
- odborniki iz KLO Pristava: Franc Grajžl, Neža Kramperšek, Dominik Brezovšek in Mihael Kerš;
- odborniki iz KLO Trnovlje: Marica Gaber, Franc Zidanšek, Alojz Bertole, Franc Cerar in Ivan Mahen;
- odborniki iz KLO Ljubečna: Franc Levec, Stanko Sodin, Franc Vengust, Karl Mastnak, Jože Vrečko in Ana Cerjak.
Za predsednika ObLO Škofja vas je bil izvoljen dotedanji predsednik KLO Škofja vas Martin Novak, za tajnika pa Ivo Vidmar, ki ga je nato nasledila Anica Kukovič.
Pri ObLO-ju so obstajali še sveti za posamezna najpomembnejša področja, in sicer: gospodarski svet, svet za komunalo in svet za zdravstvo in socialno skrbstvo. Člani teh svetov so obravnavali vprašanja, ki so se nanašala na njihovo področje in občinskemu ljudskemu odboru predlagali rešitve. Tista vprašanja, ki so bila za občino še zlasti pomembna, so polnoletni občani obravnavali na zborih volivcev. Te so sklicevali po posameznih volilnih enotah. Zakon o občinskih ljudskih odborih je za odločanje o določenih vprašanjih predvidel tudi občinski referendum.
Pristojnosti ObLO-ja
Tako kot vsem občinam je država tudi občini Škofja vas prepustila obravnavanje in reševanje vseh tistih vprašanj, ki so bila skupnega pomembna za življenje njenih prebivalcev. Tako je ObLO Škofja vas na svojih sejah obravnaval vprašanja s področja gospodarstva, komunale, zdravstva, socialnega skrbstva, osnovnega šolstva, otroškega varstva itd.. Na številnih področjih si je zastavil zelo ambiciozne načrte, z realizacijo katerih je hotel doseči hitrejši razvoj občine, in priznati je treba, da je bil pri tem uspešen. Enega največjih uspehov je dosegel na področju elektrifikacije. Med naselji, ki so spadala k občini Škofja vas, so pred vojno samo nekatera imele električno napeljavo. Prebivalcem Škofje vasi in Šmarjete je, kot smo videli, električni tok dobavljala Zadružna elektrarna za Škofjo vas in Šmarjeto, prebivalci Arclina pa so ga za razsvetljavo dobivali iz Samčevega (Novakovega) mlina v Arclinu. Ker je bila večina naselij v občini brez elektrike, je ObLO Škofja vas novembra 1952 pristopil k njihovi elektrifikaciji. Predvidena je bila postavitev dveh električnih omrežij. Eno bi z električnim tokom oskrbovalo Pristavo, Razgor, Bovše in Gradišče, drugo pa Lahovno, Runtole in Lešje.[7] ObLO si je postavil za cilj, da naj bi električne luči v omenjenih vaseh zagorele še leta 1953.
Novembra 1952 je ObLO Škofja vas razpravljal o oskrbi s pitno vodo tistih naseljih v občini, ki še niso bila priključena na vitanjski vodovod. Sklenjeno je bilo, da bo od glavnega vodovoda Vitanje – Celje en njegov odcep potekal od Arclina, preko Zgornje Zadobrove v Ljubečno, drugi odcep pa bi s pitno vodo iz Vitanja oskrboval Prekorje in Lahovno.[8] Prebivalci Prekorja in Lahovne so morali v času suše zase in za živino vodo voziti iz reke Hudinje in potoka Ložnica. Ker so otroci iz Šmarjete, Prekorja in Lahovne imeli do osnovne šole v Leskovcu najmanj eno uro daleč, je ObLO Škofja vas na svoji seji 24. novembra 1952 razpravljal o možnosti, da bi zanje šolske prostore uredili v nekdanji Čatrovi hiši v Šmarjeti, ki je bila po vojni zaplenjena in je bila v državni lasti.[9] Na isti seji so tudi razpravljali o možnosti, da bi se v Škofji vasi ustanovil otroški vrtec za predšolske otroke iz Škofje vasi, Šmarjete in Zadobrove, ki bi ga namestili v zgradbo starega gasilskega doma.[10] V obeh primerih je ostalo samo pri predlogih.
Enega najtežjih problemov, s katerim se je moral soočiti ObLO Škofja vas, pa je bilo odpravljanje posledic velike poplave, ko je narasla Hudinja v noči s 4. na 5. junij 1954 močno prizadela Škofjo vas, Arclin, Šmarjeto in Trnovlje (Obširen opis te poplave je podan na koncu knjige). Ker je bilo za nudenje pomoči poplavljencem potrebno najprej ugotoviti nastalo škodo, je ObLO na svoji seji 5. junija 1954 imenoval tri komisije, »ki bodo na licu mesta ugotovile, kaj je storiti in kakšna je dejanska škoda«.[11] Na seji ObLO-ja 18. junija pa so določili popisovalce povzročene škode.[12]
Ukinitev občine Škofja vas leta 1955
Občina Škofja vas je obstajala do junija 1955, ko je bila na podlagi Zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji ukinjena.[13] Del njenega območja je bil priključen k občini Celje, del pa k občini Vojnik. K občini Celje so bila priključena naselja Škofja vas, Sv. Marjeta in Zadobrova (k. o. Škofja vas); Lahovna, Prekorje in Runtole (k. o. Arclin); Leskovec, Ljubečna, Trnovlje, Začret in Žepina (k. o. Trnovlje); Glinsko in Lipovec (k. o. Šmiklavž). K občini Vojnik pa so bila priključena naselja Arclin in Lešje (k. o. Arclin); Bovše, Gradišče, Pristava in Razgor (k. o. Šmiklavž). Ko je bila leta 1958 občina Vojnik priključena k občini Celje, je celotno območje nekdanje občine Škofja vas prešlo v okvir občine Celje.
[1] Uradni list LRS, št. 11/1952.
[2] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisniki seje ObLO Škofja vas z dne 21. 3. 1953.
[3] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisnik seje ObLO Škofja vas z dne 11. 5. 1953.
[4] ZAC. ObLO Škofja vas, Zapisnik seje ObLO Škofja vas z dne 3. 7. 1955.
[5] Uradni list LRS, št. 19/1952.
[6] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisnik 1. plenuma združenih KLO Škofja vas, Ljubečna, Trnovlje in Pristava z dne 22. 4. 1952 in Zapisnik druge redne seje Občinskega ljudskega odbora Škofja vas z dne 6. 6. 1952.
[7] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisnik seje ObLO Škofja vas z dne 24. 11. 1952.
[8] Prav tam.
[9] Prav tam.
[10] Prav tam.
[11] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisnik seje ObLO Škofja vas z dne 5. 6. 1954.
[12] ZAC, ObLO Škofja vas, Zapisnik seje ObLO Škofja vas z dne 18. 6. 1954.
[13] Uradni list LRS, št. 24/1955.
