V tem času se je razvila kooperacijska proizvodnja z vzhodno-nemškim podjetjem Veritas, ki je nasledila nemški Singer.
V letih od 1964 do so izvažali predvsem ohišje (kabineti in vitrine) za šivalne stroje (cca 10.000 enot), kot protivrednost pa uvažali šivalne stroje za gospodinjstvo (2.000 – 3.000 enot letno) ter industrijske šivalne stroje ( 1.500 enot). Posel je je potekal utečeno in finančno stanje podjetja je bilo dobro. Tedanji direktor, gospod Bulc, priznan gospodarstvenik, pa ni bil po okusu nekaterih politikov. Ti so tudi dosegli, da je gospod Bulc podjetje zapustil ter iz obrata za plastiko ustanovil podjetje EMI Mirna. Tovarna šivalnih strojev Mirna je dobila novega direktorja gospoda Ileršiča.
V tovarni so se ukvarjali tudi z racionalizacijo proizvodnje. Čas za izdelavo novega šivalnega stroja, ki so ga dosegali njihovi tuji konkurenti je bil osem ur, oni pa so enak stroj naredili v 32 urah. Z določeni izboljšavami in nakupi novih strojev, so čas izdelave skrajšali na 24 ur, kar pa je bilo še vedno veliko.
V obdobju od 1966 do 1970 se je na Dolenjskem intenzivno razvijalo podjetje IMV Novo mesto, katerega direktor je bil Jurij Levičnik. Njegova vizija je bila, da bi se vsa kovinska industrija na Dolenjskem združila v proizvajalca avtomobilov in avtokamp prikolic. V to združitev naj bi se vključila tudi Tovarna šivalnih strojev Mirna. V letu 1968 je potekla kooperativna pogodba z Veritas iz DRR, ki bi jo morali obnoviti. Začelo je primanjkovati dela, direktorja pa delavci skorajda niso videli. Opustil je izvajanje svojih delavnih nalog, zato so mu samoupravni organi izglasovali nezaupnico. Tako je prišlo do prisilne poravnave , ki naj bi imela nalogo, da sanira podjetje. Prisilni upravitelj je postal direktor IMV Novo mesto, ki je sanacijo videl v zmanjšanju števila zaposlenih. V tovarni je bilo takrat okoli 350 delavcev. Večina je bila takoj premeščena v IMV Novo mesto, , med njimi večinoma strokovnjaki, ostali so le proizvodni delavci in nižje operativne vodje. Sledile so politične in aktivnosti za priključitev tovarne k IMV. V letu 1969 je tako prišlo do formalne združitve. Leta 1970 so prenehali izdelovati šivalne stroje Mirna 03.
V tovarni so se ukvarjali tudi z racionalizacijo proizvodnje. Čas za izdelavo novega šivalnega stroja, ki so ga dosegali njihovi tuji konkurenti je bil osem ur, oni pa so enak stroj naredili v 32 urah. Z določeni izboljšavami in nakupi novih strojev, so čas izdelave skrajšali na 24 ur, kar pa je bilo še vedno veliko.
V obdobju od 1966 do 1970 se je na Dolenjskem intenzivno razvijalo podjetje IMV Novo mesto, katerega direktor je bil Jurij Levičnik. Njegova vizija je bila, da bi se vsa kovinska industrija na Dolenjskem združila v proizvajalca avtomobilov in avtokamp prikolic. V to združitev naj bi se vključila tudi Tovarna šivalnih strojev Mirna. V letu 1968 je potekla kooperativna pogodba z Veritas iz DRR, ki bi jo morali obnoviti. Začelo je primanjkovati dela, direktorja pa delavci skorajda niso videli. Opustil je izvajanje svojih delavnih nalog, zato so mu samoupravni organi izglasovali nezaupnico. Tako je prišlo do prisilne poravnave , ki naj bi imela nalogo, da sanira podjetje. Prisilni upravitelj je postal direktor IMV Novo mesto, ki je sanacijo videl v zmanjšanju števila zaposlenih. V tovarni je bilo takrat okoli 350 delavcev. Večina je bila takoj premeščena v IMV Novo mesto, , med njimi večinoma strokovnjaki, ostali so le proizvodni delavci in nižje operativne vodje. Sledile so politične in aktivnosti za priključitev tovarne k IMV. V letu 1969 je tako prišlo do formalne združitve. Leta 1970 so prenehali izdelovati šivalne stroje Mirna 03.