Od Guštanja do Raven na Koroškem
S prihodom grofa Thurna v letu 1774, postopno preusmeritvijo v jeklarsko industrijo, posodobitvijo proizvodnje in obratov ter izdelavo kakovostnih jekel je guštanjska fabrika močno napredovala. Z rastjo matere fabrike je iz Guštanja nastalo sodobno jeklarsko mesto.
Mesto Ravne na Koroškem.
Med Suho in Mežo se vijejo in zavzemajo osrednji del mesta naše ulice: Trg svobode, Malgajeva ulica, Stara ulica, Gledališka pot, Ob Meži, Ob Suhi, Partizanska cesta, Gozdarska pot in Prežihova ulica. Nad mestom se dvigata cerkev sv. Egidija in grad Javornik, ki bo z izgradnjo Centra starejši KO-RA, doma za starejše z dnevnim centrom, končno kmalu zasijal v prenovljeni podobi.
Najstarejša ulica, današnja Stara ulica, se je pred vojno imenovala Cerkvena ulica. Po podobi Zlate uličke v Pragi so konec šestdesetih let prejšnjega stoletja makadamsko ulico, ki vodi do cerkve sv. Egidija, potlakovali z mačjimi glavami in asfaltom. V prvih letih 21. stoletja je dobila današnjo podobo, leta 2019 pa je bila na novo lepo urejena tudi pešpot, ki vodi do cerkve s tržnice oziroma parkirišča pred Tušem.
V nekdanji Ringovi hiši, sprva gostilni na vogalu osrednjega trga, je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja slaščičarna Arnautović, in sicer v lasti staršev moje sošolke Jasne. Lastnika sta bila zmeraj odprtih rok, pa najsi je bilo to ob prejemu ploha za koruzništvo ali pa ob navalu otrok, ki smo prišli po obljubljene kvasovke po obisku nedeljske maše. Neprecenljiv spomin in privilegij za vse nas, delavske otroke. Zdaj je na mestu nekdanje Ringove hiše od leta 1989 pošta. Ta je bila na Ravnah na Koroškem od leta 1872 najprej v Eratovi hiši, od leta 1968 pa na koncu novega bloka v Gramoznici.
Pod imenom Poštni blok dolg beli blok tik ob državni cesti Ravne–Kotlje poznamo še danes. Od mlajših Ravenčanov le malokdo ve, kje so bile na današnjem osrednjem trgu trgovine Samec, Brundula ali Bevc. Tudi po več desetletjih, ko so v Bevčevi trgovini domovale trgovine drugih lastnikov ali podjetij, zdaj Outlet Mojca, še marsikoga slišimo reči, da gre k Bevcu.
Na osrednjem trgu sta bila dva vodnjaka, eden pred Samcem, drugi nasproti Ringa, oba v funkciji še po drugi svetovni vojni, do vzpostavitve javnega vodovoda. Pri zadnji obnovi trga smo simbolično želeli na to ponovno spomniti. Na zelo podobni lokaciji nekdanjih vodnjakov smo zato zagotovili možnost postavitve novih dveh vodnih elementov kot sodobne urbane opreme. Bo to pitnik ali kak drug vodni element kot skulptura, morebiti celo nova forma viva?
Magistrat imenujemo hišo, kjer je bil od leta 1872 sedež guštanjske občine, pozneje pa so bili tam poročna dvorana, notar, prostori krajevne skupnosti pa tudi Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana.
Mestna hiša je nekdanja osnovna šola.
Ubožne hiše ob avtobusni postaji, ki so jo postavili leta 1968 in kjer zdaj stoji spomenik, že desetletja ni več.
Sredi sedemdesetih let sta na zelenih površinah in vrtovih med reko Mežo ter avtobusno postajo zrasla dominantna veleblagovnica NAMA in poslovno-trgovski objekt vzdolž Prežihove ceste.
Perzonali, večnadstropna nekdanja stanovanjska hiša znotraj fabriškega plota, še stojijo, danes tam domuje uprava muzeja. V Finferhausu pod Javornikom so še zmeraj stanovanja, prav tako v obeh blokih za mestno hišo in v »ta barvnih blokih« vzdolž Prežihove ulice, ki so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno.
V mestnem jedru se je ohranil srednjeveški zazidalni raster s prostorom ob Meži, ki je posebna kakovost naselbinskega območja Raven. Ohranjeni so tudi nekateri značilni gabariti. Tradicionalna struktura zgodovinskega mestnega jedra in njegovih podaljškov je najkakovostnejša struktura mesta. Zato se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, trajnostno, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa.
V mestno jedro je treba, tako kot v podobna mestna jedra, ki so jih v razvojnem smislu prehitela zunajmestna jedra trgovskih in poslovnih dejavnosti, vnašati drobne, pestre dejavnosti, ki bodo privabile domačine, obiskovalce pa tudi nove prebivalce.
Struktura je kakovostna, potrebne pa so trajnostne funkcionalne prenove. Dopolnjevati je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebno pomembne poti za pešce, vključno z ranljivimi skupinami, in kolesarje. Smiselno je ohraniti sedanjo srednjo gostoto pozidave in prebivalcev.
Leta 1954 so Ravne na Koroškem pridobile status mesta. Mesto je organsko raslo in zraslo s fabriko. Razvoj in širitev mesta sta še danes skozi strukturo pozidave in njeno morfologijo dobro vidna. Prav tako so med različnimi predeli mesta jasno prepoznavne zelene cezure (robovi) in urejene parkovne površine, ki od samega začetka nastanka kraja, poleg novih stanovanjskih sosesk za različ- ne skupine prebivalcev, nakazujejo visoko kakovost bivanja.
Gradbeni zamah ni zajel samo tovarne, temveč je eno samo gradbišče postal cel kraj. Gradili so novo naselje na Čečovju, gradili so stavbe za prosvetno, socialno, kulturno in »fizkulturno« dejavnost. Razmahnila se je tudi gradnja lastnih delavskih družinskih domov. Z rastjo mesta in tovarne pa so rasle tudi izobraževalne ustanove: ljudska univerza, gimnazija, izvajali so strokovne tečaje, kulturno-prosvetno dejavnost, izdajali so svoje glasilo Koroški fužinar.
(Klančnik, KF 1-2, 1951: 2)
Glavnina novih Raven je na obronkih Preškega in Navrškega vrha ter na prodnatih terasah tik nad dnom doline. Tu so nastale soseske Čečovje, Javornik, Gramoznica, naselja individualnih hiš Na Šancah, v Dobji vasi, na Janečah, malo pozneje še v Kotljah, na Dobjem dvoru in v Strojnski Reki.
Čečovje, dvignjena terasa višinsko stopnjevanih stolpnic, blokov in vrstnih hiš, je še danes eno najbolj avtentičnih delavskih naselij in je registrirana naselbinska dediščina. Zasnovo je naredil leta 1948 arhitekt Bohinc, prvi bloki so bili zgrajeni leta 1948 po načrtih arhitekta Jožeta Usenika. Zazidalni načrt za celoto sta v letih 1955–1957 zasnovala mariborska arhitekta Branko in Ivan Kocmut. Stolpnice po načrtih slednjega (po švedskem vzoru »Punkthuis«) so bile prve stolpnice v nekdanji Jugoslaviji, po njih so se zgledovali po vsej državi. Kakovostno je razmerje med pozidanimi površinami ter ureditvijo in zazelenitvijo okolice. Prav tako izjemen je močan vertikalni poudarek stolpnic kot od daleč vidno znamenje, ki pa spoštljivo obstopa staro mestno jedro. Gramoznica, ki že z imenom nazorno iz roda v rod izkazuje svojo preteklo namembnost, jenastalavšestdesetihletih, ko so tam zgradili skoraj 200 stanovanj.
Na Javorniku, drugi dvignjeni terasi nad našim historičnim trgom, na ravnici, kjer so bile pred pozidavo v mojih predšolskih letih še njive hmelja in smo med počitnicami z obiranjem hmelja polnili merice, zbirali žetone, za njih pa dobili denar za osnovne šolske potrebščine, so začeli stanovanja graditi v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi objekt je bil Javornik 44-45.
Tega se zelo dobro spomnim, saj je bilo gradbišče priljubljeno igrišče naše »šancarske bande«. Nemalokrat smo morali bežati pred jeznim nadzornikom gradbišča, ki nas je z baterijo lovil po temi.
V desetih letih je postopoma nastala nova moderna stanovanjska soseska, v kateri so, za razliko od Čečovja, večstanovanjski objekti nanizani po obodu platoja, tudi osnovna krožna napajalna cesta. V osrednjem delu so med zelenicami in igrišči dobili mesto nova osnovna šola, poimenovana Osnovna šola Koroški jeklarji, vrtec pa tudi trgovsko-poslovni objekt.
Glede na razpoložljive površine, ki so še lahko namenjene razvoju našega mesta, so možne zaokrožitve ureditvenih območij proti odprtemu prostoru. Te površine so ponekod omejene z reliefnimi in gozdnimi robovi, zato sta nujna načrtovanje z upoštevanjem omejitev prostora ter hkrati prilagajanje strukturi in tipiki gradnje.
Zaradi trajnostne usmeritve, varčevanja z energijo in vzdržnega ravnanja s prostorom bo treba pozornost še bolj nameniti racionalni gradnji in prednostno intenzivni rabi površin, ki so že komunalno opremljene ali jih je mogoče ob razmeroma nizkih stroških opremiti. Pestrost v stanovanjski ponudbi moramo ohraniti in ta mora omogočati, da bodo potrebe različnih skupin družbe uresničljive ob ohranjanju in zagotavljanju visokega standarda bivanja, kot ga zagotavlja že velika večina sedanjih stanovanj.
Glede na doseženo stopnjo razvoja in načrtovano splošno rast je treba skladno z načeli trajnostnega razvoja večino nove poselitve in stanovanj načrtovati v bližini ali na primerni oddaljenosti od programov družbene in druge infrastrukture, predvsem v bližini varstvenih in izobraževalnih ustanov, pa tudi zdravstvenih in socialnih storitev.
Specifične dejavnosti mestnega, občinskega in regionalnega značaja, družbene in centralne dejavnosti, kot so denimo upravne, poslovne, trgovinske, gostinske in prometne funkcije, se ohranjajo in razvijajo na sedanjih lokacijah v mestnem jedru oziroma naselju Ravne. Poglavitna usmeritev razvoja ožjega mestnega središča so vsestransko skladna trajnostna prenova in posodobitev obstoječega stanja, prestrukturiranje nezadovoljivo izkoriščenih površin, saniranje mejnih, robnih območij ter sočasno oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih vpadnih cest s postavitvijo novih ali prestrukturiranjem in obnovo obstoječih struktur.
Pri načrtovanju in prenavljanju območij družbenih dejavnosti bo treba upoštevati funkcionalne povezave s preostalimi obstoječimi in predvidenimi programi ter smotrno in varno ureditev prometa. Pomembne so predvsem peš in kolesarske povezave med obstoječimi območji ter novimi območji stanovanjske gradnje.
Med osnovnimi prometnimi izzivi in nujnimi potrebami je zagotovo obvoznica mesta Ravne na Koroškem. Aktualna in v intenzivnem načrtovanju je navezovalna cesta na tretjo razvojno os, ki poteka po dolini Kotulje (Hotulje) in se preko brežine pod Javornikom pri zadnjih hišah Na Šancah, ob koncu naselja Ravne, priključuje na cesto Ravne–Kotlje. Z njeno izgradnjo bo osrednji del mesta (končno) razbremenjen lokalnega in tranzitnega prometa, k čemur bi zagotovo še dodatno pripomogla tudi južna razbremenilna cesta od križišča pri Antonu do Javorniškega klanca, položena na brežino Čečovja.
VIRA:
• Dr. Karla Oder: Mati fabrika, mesto in dom, Slovensko etnološko društvo, Ljubljana, 2015.
• Urbanistični načrt Ravne na Koroškem, Locus d.o.o., 2013.
