Kiparski simpozij Železarne Ravne
Koroška je posebna dežela, gorata in nedostopna, polna naravnih bogastev in izvirnih običajev, ki pa jih zunanji opazovalec vse prevečkrat spregleda, saj jih lahko najde samo s trudom in željo po odkrivanju. Tako je tudi s koroškimi ljudmi. Na prvi pogled robati in nedostopni, pa vendar v sebi širokogrudni in ponosni na svojo pripadnost najsevernejšemu delu naše domovine. Koroško odlikuje veliko naravnih znamenitosti, dežela pa se lahko pohvali tudi s številnimi kulturnimi presežki; tukaj se osredotočam na izjemno zbirko skulptur Forme vive na Ravnah na Koroškem in v Mežiški dolini.
Forma viva (v prevodu živa oblika) je ena največjih in predvsem najimpozantnejših kulturnih posledic razvoja »fabrike«. Kdo med nami, ki smo svoje otroštvo in mladost preživljali na Ravnah na Koroškem, do svoje biti prežetih z vonjem po dimu in težki industriji, ne pozna teh skulptur? Ogromne jeklene gmote so, kot velika igrala, postavljena v naravno okolje parkov in zelenic, prinesle in še prinašajo radost generacijam otrok. Umetniki nobene izmed njih niso poimenovali, ampak v vseh desetletjih vtkanosti v mesto in njegovo okolico so pridobile vsaj ljudska imena. Ljudje so jim pogosto dajali svoja, tudi »hudomušna« imena, ki kažejo, kako so se te žive oblike zlile z okoljem in kako so jih ljudje sprejeli za svoje. Pogosto se je slišalo, da je skulptura, postavljena na Janečah, »polž«, skulptura pred Gimnazijo Ravne »vesoljska ladja«, skulptura ob stadionu na poti proti Osnovni šoli Prežihovega Voranca »stolp« in pri Rimskem vrelcu v Kotljah »paglavec«.
Vse postavljene forme vive so nastale v Železarni Ravne na sedmih prvobitnih simpozijih. V obdobju od nastanka prvih 1964. leta do zadnjih 1989. leta so kipe postopoma postavljali v nova urbanizirana okolja npr. Javornika ali Čečovja. Za njihovo postavitev ni bilo posebnih načrtov. Postavljeni so bili v na novo nastajajoča naselja kot znak širjenja moči mesta. S svojo velikostjo, pomembnostjo in vizualno močjo so aktivno soustvarjali okolja. Nekaj so jih v znak povezave industrijskega duha doline postavili tudi zunaj Raven na Koroškem, v središča Prevalj, Mežice in Črne na Koroškem.
ODRAZ KULTURNE SAMOZAVESTI INDUSTRIJSKEGA KRAJA
Zbirka Forma viva je bila kar nekaj let po simpoziju leta 1989 prepuščena toku časa, šele leta 1997 je muzej na Ravnah izdal prvi katalog, ki pokaže na njen pomen v prostoru in njeno umetniško vrednost. Tudi sama sem se aktivno ukvarjala z zbirko; ko sem delala kot kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja, smo skulpture obnovili in leta 2008 pripravili ponovni simpozij ter zbirko dopolnili s tremi novimi skulpturami. Leta 2014 je sledil še en simpozij z novonastalimi skulpturami. Pokazalo se je, da sta oba nova projekta finančno prezahtevna, klicala sta po novih materialih (nerjavnih) in zaradi prenasičenosti kraja s skulpturami tudi po manjših dimenzijah.
Danes na Formo vivo gledam kot na fenomen. Mali industrijski kraj v vzponu je premogel toliko kulturne samozavesti, da so v njem priredili velik mednarodni projekt, s takrat vodilnimi umetniki iz celega sveta. Projekt je bil tudi finančno zelo zahteven, kar je še en dokaz zavedanja njegove pomembnosti. Umetnike so izbrali z natečajem, kasneje pa jih gostili kar mesec dni in jim dali na voljo ves dosegljiv material ter delovno silo. Vse našteto kaže na razgledane posameznike iz vodstva takratne Železarne Ravne, njihovo visoko kulturno zavest in stik s trendi v umetnosti.
FRANC FALE, PODPORNIK UMETNOSTI
Med organiziranjem zadnjega simpozija leta 2008 mi je uspelo zelo dobro spoznati vodilnega in najzaslužnejšega v kulturni zgodbi Forme vive. Danes žal že pokojni Franc Fale je bil velik mecen in podpornik umetnosti v poznejših letih, v svojih aktivnih letih pa direktor Železarne Ravne in snovalec pomembnih kulturnih zgodb, ki so se po letu 1964 odvile na Ravnah. Spominjam se najinega prvega srečanja, ko je potrkal na vrata takratne muzejske pisarne in me kot mlado kustosinjo povprašal o novem simpoziju v nastajanju. Po tistem je večkrat prišel na kavo, samo tako mimogrede, da čuje, kako kaj stojijo stvari z njegovo Formo vivo. Ponovna vzpostavitev simpozija Forma viva je bila takrat zame velik profesionalni zalogaj, zato njegove pripombe niso bile vedno samo pozitivne, ampak danes se sugestij hvaležno spominjam, saj so mi pomagale k uspešni zaokrožitvi projekta.
Že vrsto let za strokovno podporo, promocijo in popularizacijo ter vzdrževanje zbirke Forma viva na Ravnah uspešno skrbi Koroški pokrajinski muzej. Stalno opozarjanje na pomembnost zbirke, njena promocija kot bisera turistične ponudbe mesta in obnova skulptur v zadnjem desetletju so pripomogli, da so se prebivalci Raven na Koroškem sami začeli zavedati pomembnosti lokalne zbirke, ki pa se je s svojo originalnostjo, trendom in drznostjo zapisala med kulturne spomenike Evrope. Ko pa se zavedaš svojih kvalitet, jih lahko s ponosom širiš tudi navzven.