Leta 1870 je lastništvo nad Papirnico Vevče dobila delniška družba Leykam-Josefstal s sedežem v Gradcu, ki ga je obdržala vse do propada monarhije leta 1920, ko je prišla tovarna v slovenske roke in se preimenovala v Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode.
Precejšnje spremembe je na gospodarskem področju prinesla prva svetovna vojna in vključitev v državo SHS in še kasneje Kraljevino Jugoslavijo. V novonastali državi je bila Slovenija gospodarsko najrazvitejše območje; industrija se je krepila, kmetijstvo pa zaostajalo, saj je bilo soočeno s konkurenco iz vzhodnega, ravninskega dela države, kjer so bile razmere za kmetovanje ugodnejše.
Papirnica po drugi svetovni vojni
Po koncu druge svetovne vojne so večino gospodarstva podržavili – nacionalizirali. Zasebna lastnina je postala državna. Podpirali so razvoj rudarstva in industrije, ki je v tem obdobju postala prevladujoča gospodarska panoga. Večino industrijskih izdelkov so slovenske tovarne prodajale na domačem jugoslovanskem trgu, saj izdelki niso bili dovolj kakovostni, da bi jih lahko izvažali. Država je s carino na uvožene izdelke ščitila domače proizvajalce, vendar je domača industrija v primerjavi s tujo sprva nazadovala. Prvi večji razmah v razvoju je papirnica doživela šele po letu 1950, ko je bilo uvedeno samoupravljanje. Takrat se je papirnica začela naglo širiti. Postavljeni so bili številni novi objekti, na obeh straneh reke. Veliko je bilo vlaganja v nakup novih strojev in naprav. Kapaciteta proizvodnje se je povečala za štirikrat, saj so pridobili četrti papirni stroj, obrat za visoko premazane papirje, obrat za izdelavo zidnih tapet in lepila, zgrajena je bila nova toplarna, postavljena nova skladišča in načrtoval se je nakup petega papirnega stroja, ki ga je papirnica pridobila v začetku leta 1951. Ob tem gre poudariti, da je podjetje zelo veliko kapitala vlagalo v družbeni standard, športne in rekreacijske objekte, posebej intenzivna je bila izgradnja stanovanj za delavce ob znatni pomoči delovne organizacije. Posledično so se med zaposlenimi v papirnici razvile športne, kulturne in družbenopolitične dejavnosti. Podjetje je podpiralo Papirniški pihalni orkester, Mešani pevski zbor, Društvo ljudske tehnike, Športno društvo Slavija in Planinsko društvo.
V naslednjih dveh desetletjih je papirnica nadaljevala s svojimi usmeritvami. Vodstvo se je vključilo v zazidalni program občine Ljubljana do leta 2000, kar je pomenilo, da je tovarna namenila znatne vsote za izgradnjo stanovanjskih objektov in stanovanj za zaposlene. V 90. letih prejšnjega stoletja je papirnica zaposlovala več kot 1300 delavcev. Pomembni so bilančni izkazi iz leta 1982: papirnica je ustvarila 4 milijarde jugoslovanskih dinarjev skupnega prihodka od prodaje papirja in skoraj 30 milijonov ameriških dolarjev od izvoza na konvertibilna tržišča v 40 držav, kjer so prednjačile države v razvoju. V času socializma je bila Papirnica Vevče članica SOZD Slovenija papir. Omenjena samoupravna organizacija je združevala vso slovensko proizvodnjo celuloze in papirja, razen Medvod. Ko so slovenska podjetja izgubila jugoslovanski trg, so se morala soočiti z evropsko konkurenco. Na zahtevnejše trge z zastarelo tehnologijo ni bilo mogoče prodreti, domači trg pa so preplavili poceni izdelki iz tujine. Po osamosvojitvi je mnogo industrije propadlo, slovensko gospodarstvo pa se je preusmerilo v storitvene dejavnosti, ki zdaj močno prevladujejo in obsegajo približno 60 % vseh zaposlenih. Kljub vsemu naštetemu pa se je na vzhodnem območju Ljubljane industrija ohranila do današnjih dni.
Po drugi svetovni vojni so bili v Papirnici Vevče narejeni zametki izobraževanja in raziskovanja s področja papirništva. Zasnovana je bila Šola tiska in papirja. Ustanovljen je bil Inštitut za celulozo in papir.
Papirnica v samostojni Sloveniji
Leta 1990 je postal večinski lastnik Papirnice Vevče Brigl & Bergmeister GmbH, leta 2004 pa stoodstotni. Štiri leta kasneje je dobila papirnica biološko vodo-čistilno napravo. Papirnica Vevče d. o. o. skupaj z matičnim podjetjem Brigl & Bergmeister Gmbh tvorita B & B Paper Solutions in so člani mednarodne skupine podjetij ROXCEL Holding.
Danes v papirnici na Vevčah izdelujejo visokokakovostne etiketne papirje, papirje za embalažo in papirje za posebne namene uporabe. Z razvojem pa niso zaključili. V letu 2023 je bila vgrajena sončna elektrarna s končno močjo 1 MWp.
B & B Paper Solutions tvori dve papirnici: Papirnico Vevče iz Slovenije in Papirnico Niklasdorf iz Avstrije. Skupaj imajo zaposlenih okoli 520 oseb, od tega 250 v Sloveniji. Letni prihodki znašajo 250 milijonov evrov, proizvedejo 200 tisoč ton papirja in imajo 730 kupcev po celem svetu.