Kdo ne pozna Tabora slovenskih pevskih zborov, ki tradicionalno usmerja pevce na pevsko srečanje v Šentvid pri Stični!? Ta kraj je postal prava Meka za pevce in zborovsko pesem. Slovenske pevce budi k zborovskemu petju, jim daje moč in mogočnost, da na velikem odru v mogočnem zboru zapojo z govorico ljudske pesmi. Osnovno misel izraža taborska himna Pojo naj ljudje.
Zgodovinsko so tabori v 19. stoletju predstavljali slovenstvo, pripadnost in opredelitev do slovenskega jezika, kulture in nasploh do slovenskega življa, ki je že pustil bogato zgodovino v najrazličnejših okoljih znotraj Evrope. Seveda so nakazovali na demokratičnost in državnost v obsegu, kjer bi hoteli Slovenci živeti.
V času po marčni revoluciji so tabori s kulturo posredno in neposredno s svojim programom postavili temelje za demokratično povezavo vseh Slovencev.
In tudi zamisel tabora v Šentvidu je, da se svobodno, z ljudsko pesmijo, združujejo pevci iz matične domovine in izven nje. Program je bil torej usmerjen na pevce v državi in da se pesem ohranja izven matične domovine pri zamejskih Slovencih.
