Grof Petač v Sežani
„Sežana je postala upravno središče šele s prihodom grofa Petača v začetku 18. stoletja. Takrat se je iz Švarceneka nad Vremsko dolino, kjer so mu uporni kmetje leta 1713 opustošili grad, skupaj z grofom v Sežano preselila tudi sodna oblast in je Sežana postala center avtonomnega švarceneškega gospostva, ki je bilo del habsburškega imperija.
Švarceneška ali zavšniška gospoščina grofa Petača je pri nas obsegala 157,3 kvadratne kilometre in je zajemala občine Sežano, Naklo, Rodik, Lokev, Štorje in druge kraje. Grof je vsako leto objavil meje svojega gospostva.” (Skrinjar, 2006, str. 35)
Po prihodu v Sežano si je grof Petač zgradil domovanje ob cerkvi. Stavba je, ko si je grof omislil novo baročno graščino v središču Sežane, postala sodišče, pozneje pa pošta in po letu 1947 postaja milice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila zgradba zrušena.
Švarceneška ali zavšniška gospoščina grofa Petača je pri nas obsegala 157,3 kvadratne kilometre in je zajemala občine Sežano, Naklo, Rodik, Lokev, Štorje in druge kraje. Grof je vsako leto objavil meje svojega gospostva.” (Skrinjar, 2006, str. 35)
Po prihodu v Sežano si je grof Petač zgradil domovanje ob cerkvi. Stavba je, ko si je grof omislil novo baročno graščino v središču Sežane, postala sodišče, pozneje pa pošta in po letu 1947 postaja milice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila zgradba zrušena.
