Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) je vrsto let predstavljala enega od stebrov mariborske industrije. Ustanovili so jo Nemci med drugo svetovno vojno za potrebe vojne industrije. V času SFRJ se je proizvodnja razširila, prav tako je postajalo vse širše tudi tržišče. V 80. letih je TAM zašel v krizo, ki je vodila do raznih preoblikovanj in sanacij podjetja ter nazadnje do njegovega stečaja v letu 1996 .
Začetki TAM-a segajo v leto 1942, ko so tovarno zgradili Nemci. V njej so proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije. Po vojni se je pričela temeljita obnova, ki je temeljila predvsem na prostovoljnem in udarniškem delu. Proizvodnja se je kmalu preusmerila v izdelavo tovornih vozil, nekdanja tovarna letalskih delov pa se je leta 1946 preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno. Logotip zanjo – tri kroge in peterokrako zvezdo v sredini – je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj. Navdih je dobil v Parizu, v enem od vitražev katedrale Notre Dame. Logotip so uradno potrdili februarja 1947, veljal pa je do konca obstoja tovarne.
Zaradi pomanjkanja strokovnega in tehničnega kadra so se v TAM-u že takoj po vojni pričeli intenzivno ukvarjati z izobraževanjem in usposabljanjem. Bili so ustanovitelji Industrijske kovinarske šole ob sami tovarni. Poleg tega so leta 1961 ustanovili razvojni inštitut, ki je z visoko usposobljenimi strokovnimi sodelavci odločilno prispeval k samostojnemu proizvodnemu razvoju podjetja. Tako so se trudili k čim manjši licenčni odvisnosti od tujcev. Istega leta, kot je bil ustanovljen inštitut, se je tovarna znova preimenovala, in sicer v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Leta 1961 so proizvedli prvo vozilo, ki je v celoti nastalo na podlagi znanja in izkušenj TAM-ovih strokovnjakov – kamionček TAM 2000. S svojimi proizvodi so se v 60. letih pričeli širiti tudi na tuje trge. Proizvodni program so z leti s tovornjakov razširili še na druge vrste vozil – avtobuse, terenska vozila, specialna vozila. Kljub dobremu in kvalitetnemu delu je tovarna v 80. letih zašla v krizo, ki je kljub mnogim prestrukturiranjem niso mogli ali znali prebroditi. Po 50 letih obratovanja je bil junija 1996 za TAM uveden stečajni postopek, za več tisoč zaposlenih pa se je pričel boj za preživetje, bodisi v obliki predčasne upokojitve bodisi z odhodom na borzo dela.
TAM je bil dolga leta največja mariborska tovarna, saj je bil v njej zaposlen vsak 10. Mariborčan, poleg tega pa je tovarna nudila zaposlitev številnim okoliškim delavcem. V tovarni so se ukvarjali tudi s stanovanjsko problematiko svojih zaposlenih, pri čemer so jim nudili najemniška stanovanja ali kredite za individualno gradnjo. Skrbeli so za kulturno, športno, rekreacijsko, turistično udejstvovanje, skratka za to, da tovarna ne bi bila zgolj mesto vsakodnevnega dela, temveč bi imela dodano vrednost, njeni zaposleni pa bi se počutili kot pomemben del kolektiva. V zborniku ob 40. letnici TAM-a je zapisano takole: „Vse to, kar imamo danes, je ustvaril delovni človek — tamovec, ki je bil vselej jedro, okrog katerega je rasla tovarna. Človek je namreč tisti, ki postavlja cilje in jih uresničuje. Pri tem so odločujočega pomena njegova zvestoba kolektivu, njegova delovna zagnanost in hkrati zrelost ter njegovo trezno, pa vendar drzno načrtovanje, s katerim je kot izhodišče postavil takšne poslovne usmeritve, ki so TAM privedle do današnjih razsežnosti.”
Viri:
1. Iršič, M. (ur.): Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor : 1947-1987. Maribor: Tovarna avtomobilov in motorjev, 1987.
2. Tovšak, S.: Šest desetletij od začetkov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 3-8.
3. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
4. Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
2. Tovšak, S.: Šest desetletij od začetkov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 3-8.
3. Prašnički, M.: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomobilov Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2007, str. 9-33.
4. Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
