Podružnična cerkev sv. Valburge stoji ob cesti v neposredni bližini dvorca Lazarini. Prvič se omenja leta 1324, ko je izpričan tudi patrocinij sv. Valburge (»von sand Walpurch«). Zaradi tega patrocinija, razširjenega na Nemškem (posebej na Bavarskem), je ustanovo cerkve treba povezati z lokalnim gospostvom. Cerkev je bila verjetno zgrajena kot kapela smledniškega gradu.
Sedanja cerkev je baročno delo arhitekta Candida Zullianija, ki jo je zidal v času Franca barona Smledniškega, med letoma 1763 in 1769 (ponekod se navaja tudi leta 1759–1761). Zulliani je leta 1769 umrl in njegovo delo je dokončal njegov naslednik Leopold Hofer leta 1771. Hkrati sta tako Zulliani kot kasneje Hofer izvajala tudi baročno preureditev bližnjega dvorca. Pred današnjo cerkvijo je na istem mestu stala vsaj ena cerkev, ki je glede na podatke iz zapisnikov ob škofovski vizitaciji leta 1663 dobila nov obokan prezbiterij, plačan s sredstvi Štefana pl. Butalič in njegove žene. Takrat je imela tudi lopo z lesenim zvonikom. Današnja cerkev je bila obnovljena v letih 1995 in 1996.
Cerkev je v tlorisu pravokotna z zaobljenimi vogali. Zvonik nad zahodnim pročeljem je vkorporiran v stavbno maso. Pročelje je členjeno s pilastri in timpanonom s podobo božjega očesa. Nad vrati in kvadratnim okencem sta letnici »1341✝1996«.
Cerkvena notranjščina se kaže kot lep baročen prostor s poudarkom na centralnosti. Ladja je popolnoma kvadratna in kupolasto obokana. Prezbiterij je od ladje ločen s polkrožnim slavolokom. Je ravno zaključen in ne izstopa iz stavbne mase. Na levi je stranski vhod. Visoko v stenah ladje in prezbiterija so polkrožna okna. Na zahodu je cerkev podaljšana s predprostorom in zidanim pevskim korom nad njim, tako da ne pokvari kvadratne zasnove ladje.
Cerkev je kvalitetno in skladno opremljena. Večina opreme je sočasna z arhitekturo druge polovice 18. stoletja. V glavnem oltarju je kip sv. Valburge v črnih redovnih oblačilih, z opatsko palico, knjigo in stekleničko olja v rokah. Večino časa je niša s kipom pokrita s slikanim platnom s skoraj identičnim prizorom. Osrednjo plastiko obdajata plastiki sv. Terezije Velike in sv. Magdalene, na straneh pa sta še plastiki sv. Roka in sv. Antona Padovanskega. V atiki je podoba Boga Očeta z angeli. Na oltarju je napis s kronogramom, ki da letnico 1766. Napis sporoča: »Helena Bagner(?) in me duasque fillias fieri feci(t)«, torej, da je dala oltar narediti Helena Bagner(?) zase in za svoji dve hčeri.
Na stenah prezbiterija sta sliki s prizoroma Kristusa na Oljski gori in Kristusa, ki pade pod križem, deli Leopolda Layerja. V cerkvi je tudi lesena zgodnjebaročna prižnica iz cerkve na Skaručni, na kateri so izrezljane podobe mučenk – sv. Barbare, sv. Lucije, sv. Apolonije, sv. Neže, sv. Katarine in sv. Agate.
Levi stranski oltar v ladji je posvečen sv. Peregrini. Sv. Peregrina je bila zgodnjekrščanska mučenka in je bila v 17. in 18. stoletju na Kranjskem čaščena kot posebna zaščitnica pred Turki. Njene relikvije je imel nekaj časa v lasti tudi Franc baron Smledniški in ji je v cerkvi v Valburgi zato postavil oltar. V njem je slika njenega mučeništva, ki je delo Leopolda Layerja. Na oltarju sta tudi plastiki sv. Notburge in sv. Helene. Desni stranski oltar je posvečen sv. Družini. V nastavku je slika, ob straneh pa sta plastiki dveh svetnikov – sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Nepomuka. Na menzi stoji kip Žalostne Matere Božje pod baldahinom, ki je nekoč stal na glavnem oltarju. Obe menzi stranskih oltarjev sta poslikani z različnimi svetniškimi prizori. V ladji je še slika mrtvega Jezusa, ki ga nosijo angeli.