Boj za Trst v Parizu; Bevk kot funkcionar
- Bevk je bil v Trstu, na visokem položaju, zagovarjal je priključitev Trsta in Gorice k Jugoslaviji.
- Leta 1946 je odšel v Pariz, kjer je brezuspešno lobiral za priključitev Trsta.
- Postal je poslanec in se še naprej zavzemal za primorske Slovence.
France Bevk je imel aktivno vlogo pri utemeljevanju in predstavljanju tega, kje, kako in zakaj naj bi po drugi svetovni vojni potekala meja med Italijo in Jugoslavijo. Ko je postalo znano, da bo Primorsko marca in aprila 1946 obiskala medzavezniška komisija, ki si bo ogledala razmere, so pri PNOO ustanovili študijski odsek. Ta se je začel dejavno pripravljati na obisk razmejitvene komisije in sodelovanje na mirovnih sestankih.
Spomladi leta 1946 je PNOO v Pariz poslal posebno delegacijo. V nji so bili zastopniki iz Trsta, Istre in Slovenskega primorja, med njimi Bevk kot vodja delegacije. Imeli so nalogo, da francoski in svetovni javnosti prikažejo razmere in želje prebivalcev Julijske krajine, da poskušajo z osebnim pristopom pridobiti Trst in Gorico ter odločevalce prepričati o takšni rešitvi mejnega vprašanja, ki bo ugodno za Jugoslavijo. Bevk se je tako pet mesecev srečeval s politiki, poslanci, uredniki in novinarji, prirejal je tiskovne konference za francosko in tujo javnost, pisal izjave in članke.
Med štirimi različnimi predlogi, ki so jih podale Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in ZDA, je bil sprejet francoski predlog, po katerem je Gorica pripadla Italiji, Trst pa je postal svobodno ozemlje. Jugoslovanska stran z izgubo Gorice in Trsta ni bila zadovoljna. Delegacija z Bevkom na čelu je v Parizu vztrajala do konca poletja, vendar spremembe meje ni dosegla. Izgube Trsta, Gorice in Beneške Slovenije Bevk ni nikoli zares prebolel. V spominih je zapisal, da mu je bilo huje kot leta 1941, ko je bila razkosana in okupirana Jugoslavija.
Po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja se je iz Trsta za stalno preselil v Jugoslavijo, v Ljubljano. Postal je podpredsednik prezidija Ljudske republike Slovenije in kandidiral je za poslanca. V letu 1947 je bil najprej izvoljen za republiškega, nato še za zveznega poslanca.
V istem letu je postal član glavnega odbora Socialistične zveze delavnega ljudstva (SZDL) Slovenije in član glavnega odbora SZDL Jugoslavije. Bil je tudi predsednik komisije za izenačevanje zakonskih besedil pri zvezni skupščini v Beogradu in kasneje predsednik Ljudske prosvete Slovenije. Tudi kot politik se je Bevk zavzemal za primorske Slovence, še posebej za tiste, ki so ostali v Italiji.
Zaradi vseh funkcij, ki si jih je pridobil v tako kratkem času, je manj pisal, a ogromno potoval, tako po Sloveniji kot po Jugoslaviji in Evropi.
