Jenkert je biw an voče je jemu tri sine, puol sta šla se te stari dva brata se žen’t, nar ta mlaj je biw pa malo prismojen, je tud’ hotu žnima jit, pa ga nista pustila in sta ga tepla: puotlej je letu bos gologlav za nima;je pa najdu janga crknenga urabča, je pa reku: počakejta! jas sem nekej najdu puotlej jema je pa crknenga urabča pokazov in zato sta ga rajtala tjepst’, puol sta ga pa še pustila puol je pa še spet letu zanima, jema je reku: jas sem najdu an obroč, počakejta! polej sta ga pa spet rajtala tjepst sta ga spet pustila; puol je pa spet letu zanima, je najdu ano čepino ubito; je reku: pačakejta! jas sem spet nekej najdu, puol sta ga pa spet rajtala tepst sta ga pa pustila. Puol ji pa zad ostov, une dva sta šla pa žjent se. Puol je pa nevesta rekla: ker me bo naprav de se bom nasmejala tistiga bom pa vzela: pa teh dveh jo ni mogu nobeden naprovt deb se b’la nasmejala. Puol je pa ta najmlaj noter paršu za nima noter, je pa oprašov nevesto: če imaš kej vogna? Je rekel: ja. Potlej je pa rekla kaj ga boš pa nucov? Vrabča bova pekla. Poul je pa rekla: kam se bo pa mašoba cverla? Je reku: ušṗinco. Ga je oprašala: al’ jo maš? Je reku ja. Puotle je rekla: kaj pa če špinca poč? Un je reku: naj poč sej mam obroč, jo bom pa naberov; puol se mu je pa začela smejat, je rekla čes prov prismojen pa te bom vseglih uzela. Puol se pa ohcet imel, sem pa jas na miz pod eno skledo ležov, puol so me pa najdl; puol sem pa dal z fingreta jest, z rešeta pit, pul sem pa dal z loparjam po rit; mam še zdej an velk graben na rit. Puolej je pa reku an goc: kaj bomo zdej znim naredil? So me pa u en kanon nabasal pa v meglo spustil, sem pa v Motnik perletu, zdej sem pa to povedov kako je b’lo.
Arhivska številka: ŠZ II 3/51; zapisal: Gašper Križnik; AT: 571
