Uršičeva (Uršič, 1999, str. 81) omenja, da je bil za ustanavljanje in porast čitalnic zaslužen častnik Slovenski narod. Leta 1885 je začel akcijo, s katero naj bi pospešil nastajanje bralnih društev na Gorenjskem. V članku z naslovom Snujmo bralna društva so poudarili pomen bralnih društev za preproste ljudi. Ugotovili so, da bralnih društev in čitalnic po vaseh sploh ni, čeprav bi bile potrebne v vsaki večji župniji, za njihovo širjenje pa bi morali skrbeti učitelji in duhovniki.
Slovenski narod (1868 – 1943) je izhajal najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je izhajal dnevno v Ljubljani. Vseboval je prilogi Slovenski tednik in Rodoljub. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno (Digitalna knjižnica Slovenije, n.d.). Dopisnik Slovenskega naroda je bil tudi Miloš Roš, kar lahko preberemo v njegovem življenjepisu.
Da je bil Roš dopisnik tudi v časnik Domovina, lahko sklepamo po podobnosti objavljenih prispevkov. Domovina (1891-1908) je bil časnik, ki je izhajal večkrat na mesec v Celju. Vseboval je prilogi Slovenski kmetovalec in Slovenski obrtnik. Lastnik časnika je bil najprej Dragotin Hribar, ki je bil izdajatelj, urednik, tiskar in na začetku tudi pisec večine člankov. Časnik se je zavzemal za povezovanje in izobraževanje slovenskega ljudstva. Podpiral je avstrijsko domoljubje, slovensko zavednost in rodoljubje, krščansko življenje, rabo slovenskega jezika v javnih sferah in zasebnem življenju. Pisal je o celjskih, spodnje-štajerskih in slovenskih novostih sploh, o političnem dogajanju, poročal o dogodkih v Avstriji in po svetu (Digitalna knjižnica Slovenije, n.d.).
Pri pregledu delovanja Bralnega društva in Narodne čitalnice so bili pregledane številke od njune ustanovitve do začetka 1. svetovne vojne.
