Povečevanje odkopa na premogovniku do rekordnih pet milijonov ton letno in bliskovit razvoj kovinsko predelovalne industrije Gorenje ter novega gradbenega podjetja Vegrad sta zahtevala vse več sveže delovne sile. Največji val priseljevanja predvsem iz drugih delov Jugoslavije je svoj vrhunec dosegel med letoma 1971-1981. Ker se je problematika stanovanj vnovič zaostrila, je bilo treba preurediti in dopolniti dotedanji urbanistični načrt. Župan Nestl Žgank je angažiral nove arhitekte, ki so izrazito posegli v Trenzovo vizijo idealnega sončnega mesta, njegovo sijajno obdobje jasne čitljivosti urbanizma pa je dejansko končala gradnja previsokega nebotičnika v samem osrčju mesta.
Po Trenzovem odhodu je tretjo fazo razvoja prevzela nova generacija mladih arhitektov, ki je zavračala funkcionalno celovitost ureditve mesta. Andrej Šmid, Miloš Bonča, Pavle Šifer, Rade Popović in Adi Miklavc so prisegali na avtorsko spontanost raznolike arhitekture in uvajali novo oblikovno ideologijo, ki je vso pozornost preusmerila v notranjost zgradbe, ki naj bi vzbujala posebno občutje. Vse bolj samozadostno mesto se je začelo zapirati navzven, saj so za pridobitev dodatnega prostora za gradnjo ukinili železniško progo skozi mesto, vzhodni pogled s celjske strani pa je zaprl ogromen stanovanjski objekt Gorenje. Zapiranje prostora je postalo aktualno tudi v samem mestu, saj so se nekatere ulice začele zapirati in spreminjati v peš cone, zelenice v središču pa so dobile privilegiran status kot privlačen prostor za postavitev skulptur.
Končno podobo središča Velenja sta izoblikovali dograditev novih stanovanjskih blokov na Foitovi in Jenkovi ulici in gradnja velikega stanovanjsko – poslovnega kompleksa Standard. Mesto se je začelo širiti na vzhod doline z izgradnjo funkcionalno zaokroženih prostorskih enot z vso potrebno infrastrukturo in dnevno preskrbo; po predpisanem vzorcu angleških in francoskih sosesk so zgradili Gorico, Šalek II – Kardeljev trg in Šalek III.
Na obrežju jezera je premogovnik vrtičkarjem za simbolično najemnino ponudil izgradnjo lesenih hišic s pripadajočim zemljiščem. Nastalo je naselje Kinta Kunte, poimenovano po priljubljeni televizijski nadaljevanki. Z enotno urejenimi projektiranimi hišicami in zgledno komunalno opremljenostjo velja za eno najbolj zgledno urejenih vrtičkarskih površin v Sloveniji.
