Prosenjakovci, ki ležijo na dvojezičnem območju v Prekmurju, so bili v srednjem veku središče posesti družine Prosenjak, kot Proznyafalua pa se kraj prvič omenja leta 1448.
Po imenu kraja si je družina Prosenjak tudi nadela ime, poleg le-te se v 16. stoletju pojavi še nov posestnik Hegyi. Ti dve družini sta ob koncu srednjega veka želeli vas dvigniti na raven resničnega središča več drobnih nižjeplemiških posesti, katerih neločljivi del je bila lastniška cerkev. Vendar sta razvoj vasi zaustavila izumrtje družine Prosenjaka in pravdanje med družino Hegyi in drugo vejo družine Prosenjak. Propad naselja so zatem stopnjevali še turški vpadi in nasploh nemirni časi, kar je povzročilo, da je v začetku novega veka vas prešla na raven okoliških majhnih vasi. O ponovnem razvoju vasi lahko govorimo ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko so bili vzpostavljeni novi temelji za gospodarsko in kulturno rast vasi in njenih prebivalcev.
Vilko Frahm, rojen leta 1905 v Vrbovcu pri Zagrebu, je osnovno šolo obiskoval v Csurgu na Madžarskem, kamor se je družina preselila leta 1913. Gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Zagrebu, kjer je leta 1926 diplomiral. Istega leta je prvo službo nastopil v Prekmurju na Hodošu, kjer je ostal do leta 1934, nakar je bil kot upravitelj premeščen na Osnovno šolo Prosenjakovci. Tam je ostal do aprila 1941, po madžarski zasedbi Prekmurja pa je postal upravitelj Osnovne šole v Satahovcih in to opravljal do leta 1944. Po vrnitvi z vojske in končani vojni je ponovno postal upravitelj na Osnovni šoli Hodoš, kjer je ostal do leta 1950. Potem je bil premeščen na Osnovno šolo Lendava, kjer je bil do leta 1956 ravnatelj nižje gimnazije, zatem pa ga je pot vodila v Medvode, kjer je prevzel ravnateljstvo na Nižji gasilski šoli in to opravljal vse do ukinitve šole leta 1963. Umrl je v Medvodah leta 1985.
V vseh krajih, kjer je Vilko Frahm služboval, si je prizadeval za zagon in razcvet vrsto dejavnosti – kot učitelj, upravitelj/ravnatelj, gasilec in gonilna sila odrskih gledaliških iger. Prav to v kraju Prosenjakovci, kjer je služboval sedem let, podrobneje predstavlja pričujoča digitalna zbirka.