Industrializacija Zgornjega Posočja 1947 – 2000
Ko danes pomislimo na ta del Slovenije, pred očmi zagotovo nimamo industrije, pač pa predvsem dejavnosti, povezane s preživljanjem prostega časa. A vendar je tudi v krajih znotraj sedanjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin industrija prisotna že vsaj sto let, izdelke iz tukajšnjih tovarn pa najdemo malodane po vsem svetu. Prva industrijska obrata sta namreč v tem območju začela delovati že pred prvo svetovno vojno, vendar po vojni z delom nista nadaljevala. Prava industrializacija pa je kraje ob zgornji Soči zajela šele po koncu druge svetovne vojne oziroma po priključitvi Primorske k Jugoslaviji.
Glede na naravna bogastva območja ni čudno, da se je tu najprej razvila predelava lesa. Že pred vojno so ljudje izkoriščali tudi nahajališča gorske krede in gline, razvita je bila čevljarska dejavnost. Živinoreja in poljedelstvo sta območje preskrbovala z žitom, mesom, mlekom in mlečnimi izdelki. Splošna industrializacija povojne Jugoslavije je posoškim krajem prinesla še tekstilne in kovinske industrijske obrate, za katere pa tu ni bilo surovinske osnove. A bilo je na razpolago veliko v glavnem nekvalificirane delovne sile, ki bi sicer delo iskala izven Posočja. Z ustanavljanjem tovarn so se tudi v dotlej gospodarsko slabo razvitih in predvsem v kmetijstvo usmerjenih krajih odprla številna delovna mesta. Izseljevanje se je zaustavilo, življenjski standard prebivalstva je rastel vzporedno z rastjo proizvodnje v tovarnah.
V njihove napore je kmalu za tem posegel razpad Jugoslavije in izguba jugoslovanskega trga. Leta 1992 je postala DO Josip Kraš delniška družba, kobariška Planika z imenom Kraš Planika d.o.o. pa ena izmed njenih družb. Naslednja leta je zaznamoval boj za ohranitev samostojnosti in poskusi, da kljub gospodarski krizi obdrže vsaj del proizvodnje in trga. Kljub naporom je bil leta 1996 konditorski program ukinjen, mlekarski del pa je prevzelo novo podjetje Mlekarna Planika, ki ga je ustanovila Kmetijska zadruga Tolmin. Sledilo je večletno vlaganje v modernizacijo proizvodnje in razvoj novih proizvodov, med katerimi je dobil pomembno mesto predvsem sir Tolminc.
Tovarne so v kraje prinesle novo, drugačno življenje. Postale so stebri splošnega gospodarskega in družbenega razvoja. Omogočile in poganjale so razvoj komunalne infrastrukture in prometnih povezav, narekovale prenovo in širitev naselij, vplivale na izobrazbeno in starostno strukturo prebivalstva. Z dvigom kupne moči prebivalstva so pospešile razvoj trgovine, gostinstva in drugih služnostnih dejavnosti, pomembno so prispevale k razvoju kulturnih in športnih dejavnosti.