V Ljubljani so leta 1939 zopet obudili pustni karneval, oziroma imenovali so ga pustni korzo. Leta 1889 so ga prepovedali, saj zaradi neorganiziranosti, neprimernega vedenja in neokusnih mask ni več izpolnjeval svojega namena.
Oživili so ga pravzaprav ljubljanski trgovci, aranžerji in prevozniki za svojo reklamo, zamišljen pa je bil tudi kot turistična atrakcija. Kako je prireditev potekala in kako je bila zadovoljna ljubljanska javnost, obširno poroča časopis Jutro, hkrati pa podaja tudi kritiko in nasvete za izboljšanje v prihodnosti. Na žalost je to prihodnost preprečila druga svetovna vojna. Maskirani in prej prijavljeni udeleženci pustnega korza so se zbrali v garderobi telovadnice, trgovci, ki so se »predstavljali v reklamne svrhe«, pa na notranjem dvorišču Prve realne gimnazije na Vegovi. Sprevod konjev, vozov, avtomobilov in pešcev je krenil čez Zvezdo po Wolfovi, po Marijinem trgu (danes Prešernov trg) na Miklošičevo, potem pa po Masarykovi, Tyrševi in Šelenburgovi (obe danes Slovenska in Dunajska, oziroma bivša Titova cesta) nazaj čez Kongresni trg na Vegovo. Jutro poroča o množici gledalcev, ki so občudovali sprevod kavbojev na konjih, Kitajce s kulijem in mandarinom na rikši, kmečko družino s pečjo in zibko na vozu… Posebno atraktivne so bile reklamne predstavitve, npr. gostilna Mesec iz Viča je v sprevod uvrstila tricikel z velikim nasmejanim mesecem na njem, Unionska pivovarna je bila zastopana z vozom polnim pivskih sodov iz katerih so pridno polnili kozarce ob spremljavi harmonikarjev, špedicija Turk je svoje predstavnike oblekla v Turke, njen »brzopromet« je ponazarjala ogromna raketa, njene težke prevoze pa so reklamirali s piramido in sfingo na tovornjaku… (Kučan, 2004)