Po Valvasorju je mengeški dvorec (Hoff Manspurg) dobil ime po utrdbi ali gradu na hribu. V njegovem času je bilo poslopje slabo, ravno zato ga imenuje dvorec ali gradič, čeprav mu je pripadala polovica posesti nekdanjega mengeškega gospostva.
Grad je imel v svoji zgodovini kar nekaj lastnikov. Lastniki naj bi bili Gallenberški plemiči, Lambergi, za njimi Hohenwarti. Na glavnem portalu gradu sta dva grba, rodbine Heller in Hohenwart ter letnica 1567.
V slovenski javnosti pa je manj znano, da se je 18. avgusta leta 1703 tu rodil jezuit, astronom, misijonar, matematik in demogarf Ferdinand Avguštin Hallerstein. V nekaterim virih namreč piše, da je bil rojen v Ljubljani.
Grad, ki je pogorel v velikem požaru leta 1842, je bil v celoti prenovljen in se še danes ponaša s tedaj zasnovanim klasicističnim pročeljem.
Po drugi svetovni vojni so grad in posestvo podržavili ter vse skupaj leta 1949 kot splošno ljudsko premoženje dodelili Državnemu podjetju za gozdne semenarne in drevesnice Ljubljana, marca 1963 pa podjetju Semesadike Mengeš. Leta 1982 je grad kupila obrtna zadruga Zora Domžale za poslovne prostore in ga lepo obnovila.
Kasnejši lastnik gradu je bil Zdravko Grginič, lastnik Založbe Izolit. Grad je odkupil leta 2005. Obnova, ki jo je zaupal biroju Kragelj arhitekti je trajala sedem let. Objekt je uredil v funkcionalno bivanjsko enoto in v njem tudi nekaj časa stanoval.
Ravbarjev grad je letos na dražbi kupilo podjetje, ki je del skupine poslovneža Marjana Batagelja.
