Celje je bilo na začetku 19. stoletja majhno provincialno mesto, kjer je vsa gospodarska dejavnost slonela na obrti in trgovini, izgradnja proge Dunaj−Trst pa je ustvarila temeljne pogoje za gospodarski razcvet. Mesto se je tega zavedelo in znalo izkoristiti svojo novo odlično prometno lego, privlačno za trgovce, obrtnike in industrialce od vsepovsod. V predmestju so začeli nastajati veliki industrijski obrati: Rudnik in železarna v Štorah (1851), Cinkarna (1873) in Westnova tovarna emajlirane posode (1894). Nekoč pretežno kmetijska krajina se je hitro urbanizirala, Celje pa se je razvilo v enega najpomembnejših industrijskih središč na Slovenskem. Število prebivalstva je naglo naraščalo. Če je leta 1843 v mestu živelo le 1793 ljudi, jih je leta 1850 mesto štelo že 3421 in ta številka se je do konca 19. stoletja podvojila.