Sredi 19. stoletja, ko je bil v Londonu predstavljen prvi revolver sistema Lefaucheux, se začne hiter razvoj ročnega strelnega orožja. Konstruktorji in izdelovalci so kar tekmovali z inovacijami. V treh desetletjih se je pojavilo nešteto novih modelov pušk in revolverjev, od katerih mnogi niso nikoli prišli v serijsko proizvodnjo. Že v šestdesetih letih 19. stoletja so poznali orožje na repetiranje, polnjeno s pet do petnajstimi naboji, ki jih je orožje lahko izstrelilo zelo hitro in z enostavnim premikanjem vzvoda zapirača. Proizvajalci so zelo hitro prešli od sistemov z enim nabojem, kakršni so bili
Peabody, Snider, Sharps, Spencer, Werndl, Wänzel, Kropaček in številni drugi, na repetirke Winchester, Henry, Remington, Mauser in Mannlicher, kmalu po tem pa tudi na avtomatske puške in strojnice.
Zaradi močne konkurence velikih proizvajalcev orožja so se morale manjše delavnice specializirati za izdelavo lovskega orožja, ki je delovalo s pretežno enakimi sistemi kot vojaško, zaradi drugačne rabe pa je bilo izdelano neprimerno bolj kakovostno in pogosto umetniško okrašeno.
Najbolj znane delavnice so bile v italijanskem Gardone Val Trompia, v avstrijskih Borovljah in na Dunaju, v belgijskem Li?geu, poljskem Cieszinu, španskem Eibaru, Londonu in še v številnih drugih krajih.
