Gospa Dragica Podpečan se spominja zgodb, ki jih je pripovedoval njen oče Karel, njemu pa je te zgodbe odstiral njegov oče Jože, ki je bil udeleženec soške fronte. Ena od anekdot jo je še posebej pritegnila. To je pripoved, polna črnega humorja. Pripoveduje o nekem vojaku, ki je bil ranjen v koleno in je tako stokal, moledoval in jokal, da ga je bilo težko prenašati. Neki drugi vojak, kateremu je odtrgalo glavo, pa je bil čisto tiho.
Ta pripoved je bila osnova Dragičinega interesa za odkrivanje družinskega drevesa, ki je segal tudi v čas prve svetovne vojne. Stari oče, Jožef Bevk, je bil rojen 21. marca 1886 v Zakojci pri Cerknem, očetu Jožefu in materi Katarini, roj.Čelik. Imel je še dve sestri. Bil je sorodnik pisatelja
Franceta Bevka. Pisateljev oče in njen stari oče sta bila namreč mala bratranca (drugo koleno), pisateljev dedek in mama starega očeta, pa bratranca v prvem kolenu. Ugotovila je, da je bil njen ded, Jožef Bevk, topničar v neznani ruski bateriji št. 3. Ta je delovala nekje na Krasu, kar nakazuje tudi zdravljenje Jožefa v Ljubljani, ki je bila zaledje za italijansko oz. soško fronto. Najlepša leta mladosti je preživel kot vojak. To je bil tudi vzrok njegovega poznega vstopa v zakonski stan pri 34 letih. Prva žena mu je umrla za jetiko in ostali so mu trije majhni otroci, najmlajši je štel komaj 2 leti, najstarejši je imel dobrih 5 let. Ker ni prenesel fašističnega zatiranja se je leta 1929 z drugo ženo odselil v okolico Laškega in se zaposlil kot rudar. leta 1946 je odšel v Vojvodino kot kolonist. Tam mu je umrla druga žena, tako se je poročil še tretjič. Zgodbi je priložena slika Jožefa Bevka z njegovo tretjo ženo. Posneta je bila po prvi svetovni vojni in je edina slika Jožefa, ki jo družina hrani. Jožef Bevk je umrl leta 1961 v Vojvodini.