Gručasto središčno naselje na severovzhodnem robu Krasa, leži v vzhodnem delu Senožeškega podolja, ob glavni cesti Razdrto-Koper, od katere se tu odcepi cesta proti Sežani in Trstu.
„Senožeče so največje naselje in gospodarsko središče Senožeškega podolja. Stojijo ob vznožju Starega gradu (675 m) ob glavni cesti Postojna-Koper, ki se sproti severu vzpenja v Smolevski klanec, vrh katerega poteka razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem. V pobočju je starejši del Guranski konec, nasproti nekdanje pivovarne je Lisičji konec, novejši del naselja imenujejo Na cesti. Sredi 16. stoletja so Senožeče dobile tržne pravice; v času avstrijske nadvlade je bil tu sedež sodnega okraja z okrajnim sodiščem. /…/
Skozi stari del Senožeč je v srednjem veku tekla pomembna pot iz Trsta čez Divačo, ob njej je stala mitnica oglejskih patriarhov in po letu 1527 kranjskih grofov; ob tej poti so ponekod še vidni sledovi rimske ceste. Vrh Starega gradu so skromni ostanki senožeške graščine. Leta 1660 je bila zgrajena spodnja, nova graščina, v kateri je nekaj časa živel Janez Ferdinand, ki se je uveljavil kot državnik in prvi minister cesarja Leopolda I. Bil je veliki ljubitelj umetnosti in je grajske prostore opremil z galerijo rodbinskih portretov, ki so jih naslikali Tizian in drugi veliki italijanski slikarji. V Senožečah je od leta 1820 do 1926 delovala pivovarna.” (Titl, 2005, str. 150-151)
