V senci velikih prevajalskih imen je Šali neumorno prevajal tudi nekatera najzahtevnejša dela svetovne književnosti, menda nikoli ni zavrnil še tako težkega »prevajalskega oreha«.
Gotovo mu je velik izziv predstavljala možnost, ki ni dana vsakomur – da v ljubljeni materni jezik prestavi veličastna svetovna literarna dela. Posebej blizu mu je bila literatura ruskih klasikov. Iz ruščine je med drugimi prevedel nekatera dela Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva, Gorkega, Ševčenka, iz hrvaščine in srbščine dela Iva Andrića, Avgusta Šenoe, Vladimirja Nazorja itd., iz francoščine pa zlasti Gida, Laneauxa in Maurisa. Prevajal je tudi češko in makedonsko literaturo. Slovenski leksikon novejšega prevajanja beleži do leta 1985 kar 115 Šalijevih prevodov književnih del.
