Na dan odkritja spomenika, pa tudi že kak dan prej, so se v Ljubljano z vlaki začele valiti ljudske množice. Kot je zapisano v časopisu Domoljub z dne 11. 9. 1940, je policija že zjutraj izpraznila Zvezdo in pripravila prostor za prihajajoče ljudske množice. Prostor okrog spomenika je bil določen za pomembne goste, zastopnike organizacij in ustanov. Na samem kongresne trgu so se zbirala društva z zastavami.
Kmalu se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II. V spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Oba sta najprej obšla častno četo, nato se je kralj napotil na slavnostni prostor, kjer ga je pozdravil ban dr. Natlačen ter predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipenbacher.
V drugem avtomobilu pa so se pripeljali Nj. kr. Vis. Kneginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo, nato še drugi pomembni gosti: dr. Anton Korošec, škof dr. Gregorij Rožman, župan dr. Adlešič …
Po govoru dr. Pipenbacherja je kralj pristopil k spomeniku, potegnil za vrvico in ga odkril očem javnosti. Vse je s himno spremljala godba, častna četa je ustrelila tri salve. Kralj in namestnik sta položila venca, nato pa še minister za vojsko in mornarico in ban dr. Natlačen. Sledil je govor ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča. Nato je župan položil venec, petje, godba in topovski streli z gradu pa so zaključili slovesnost. Nato so položili vence še predstavniki društev in organizacij.
O slavnostnem odkritju spomenika so pisali številni časopisi; naprimer Ponedeljski Slovenec, Domovina, Vertec v oktoberski številki leta 1940.
Konjeniški spomenik kralju Aleksandru I. so italijanske okupacijske oblasti porušile že poleti 1941.
