Želja po lastni šoli v Prosenjakovcih je tlela vse od leta 1865, ko so si začeli prizadevati, da bi imeli možnost nadaljnjega izobraževanja vsi otroci, ne le premožnejši.
Prebivalci Berkovcev so skupaj s prebivalci Prosenjakovcev tako tri leta pozneje pričeli postavljati šolsko zgradbo, domnevno iz blata in streho iz skodelj. Ker pa se niso mogli uskladiti glede učiteljske plače, so zgradbo podrli in ostali zopet brez šole. Za gradnjo šole so se ponovno zavzeli čez nekaj let, leta 1889 je tako ljudski učitelj iz Fokovcev Šandor Vučak okrajnemu šolskemu inšpektoratu predlagal, da bi bilo za naselja Prosenjakovci, Berkovci in Pordašinci najsmotrneje zgraditi šolo v največji vasi, ki ima značaj osrednjega naselja in je tudi središče mikroregije, kamor poleg omenjenih vasi spada še Čikečka vas. Po nekajletnem dogovarjanju in utemeljevanju potrebe po šoli, je bila končno državna ljudska šola ustanovljena leta 1897, svojemu namenu pa predana šele leta 1908. Nova osnovna šola je bila zgrajena leta 1909, dvooddelčna je postala leta 1913.
Vilko Frahm je z delom na šoli v Prosenjakovcih nastopil leta 1934 kot četrti učitelj (prvi je bil Vendel Liippai do 1932, med mobilizacijo ga je nadomeščala Mária Kató, potem Jožef Erniša (1932-1934)) in tam ostal do leta 1941. V osmih letih, ki jih je preživel na tamkajšnji osnovni šoli, je pustil globok in svojevrsten pečat.
