Šolska reforma v šolskem letu 1957/1958 je prinesla dva pomembna zakona: Splošni zakon o šolstvu, ki je uzakonil enotno osemletno osnovno šolo, in Zakon o osnovni šoli. Šolsko leto se je po novem začelo l. septembra in končalo 31. avgusta. Šolski teden je trajal od ponedeljka do sobote, a se je skrajšal z Zakonom o petdnevnem delovnem tednu.
Osemletna osnovna šola naj bi s sodobnimi učnimi metodami omogoči vsem učencem napredovati in končati osnovn0 šolo. Izboljšal se je gmotni položaj šol.
Šolska reforma je zahtevala nove organizacijske in vsebinske spremembe. Ustanovljen je bil šolski odbor, ki je nadomestil nekdanji krajevni šolski svet. V njegovi pristojnosti so bili materialne razmere šole, učni uspeh, mlečna kuh in učno-vzgojno delo. Na sejah učiteljskega zbora so razpravljali o novih vzgojnih prijemih in težavah učencev pri prehodu z nižje na višjo stopnjo in kako izboljšati znanje učencev z novimi metodami pri pouku. V višjih razredih se je uveljavil predmetni pouk. Uveden je bil nov predmet, spoznavanje narave in družbe, zmanjšal pa se je obseg ur slovenskega jezika in matematike. V šolskem letu 1959/1960 je bil ukinjen kombinirani pouk, uvedeni so bili samostojni oddelki od l. do 8. razreda.
Z ravnateljevanjem Leopolda Suhodolčana se je začelo obdobje reformirane osnovne šole. K matični osnovni šoli na Prevaljah sta se priključili samostojni šoli, Lokovica (danes Holmec) in Jamnica (danes Šentanel), šola Leše je bila ekspozitura. Položaj šolstva v tem času ni bil rožnat Šolska stavba je praznovala stoletnico obstoja, bila je stara in dotrajana, pouk je potekal v dveh izmenah, dve učilnici sta bili celo v zasebni stavbi, učilnice so bile slabo opremljene, primanjkovalo je učil in učnih pripomočkov. Suhodolčan se je z vso vnemo trudil in zavzemal za novo šolo, saj je ta postala nujnost. Primanjkovalo je tudi učiteljev; ni bilo telovadnice.
