Spomeniki NOB na Ptujskem

Večino spominskih obeležij so postavile Zveze borcev in udeležencev NOB. Sledijo jim občine oz. država, delovne organizacije ter društva; včasih so obeležja postavili tudi svojci padlih. Ker je precej spomenikov nastalo brez projektne dokumentacije, je za marsikateri spomenik danes težko ugotavljati, ob kakšnih priložnosti je bil postavljen in kdo so bili njegovi avtorji.

Skrb za spomenike so v 70-ih letih 20. stoletja uredili s t. i. družbenimi dogovori, ki so bili običajno regionalnega značaja, saj jih je podpisalo več občin. Na ptujskem območju je bil takšen dogovor sklenjen leta 1982 za območje tedanje občine Ptuj; dogovoru je priložen tudi register grobišč, grobov in spomenikov z njihovo točno lokacijo  ter kratkim opisom.

V evidenci Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, kjer prizadevni člani vse do danes na terenu spremljajo stanje spomenikov, je zabeleženih 112 spomeniških enot. Med njimi je največ  kamnitih plošč z vklesanimi napisi, manj pa je znamenj,  doprsnih kipov in arhitekturnih spomenikov. Največjo umetniško vrednost med slednjimi imata Lackov spomenik, ki je do leta 1992 stal v centru Ptuja, ter spomenik Slovenskogoriški četi v Mostju iz leta 1959.

V samostojni Sloveniji so po letu 1991 ponekod postavili skupna spominska obeležja vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne; na ptujskem območju jih najdemo na Destrniku, v Dornavi in v Žetalah. Še pogosteje pa se je zgodilo, da so obstoječe spomenike prestavili na novo lokacijo ali jih odstranili; nekatere so prenesli v muzejske depoje, drugi so bili dokončno uničeni ali se je za njimi izgubila sled. Tako neodgovorno ravnanje je izraz pomanjkanja individualne in družbene pietete do tistih, katerim v spomin so postavljeni. Skrb za njihovo ohranitev ne bi smela biti vprašljiva in to neglede na večplasten odnos, ki so ga spomeniki NOB deležni v današnji družbi.

V pričujoči digitalni zbirki predstavljamo vse pomembnejše spomenike in obeležja v 16 občinah na ptujskem območju.