Zgodovina in življenje mariborskega Starega mostu v letih 1945-1956
V letih 1945-1956 so časopisi poročali:
Izgube
Izgubil sem večjo moško kožno denarnico, rjave barve, z večjo količino denarja in raznimi papirji na poti od glavnega mostu do Koroške ceste v gostilno tov. Frančke Filipič (»Pri Prlečki«). Od srca se naproša poštenega najditelja, tovarišico ali tovariša ter stalne goste gostilne, da proti lepi nagradi isto odda v imenovani gostilni ali pod imenom »Partizan« v upravi »Vestnika«.
Vestnik, 28. junij 1945, str. 4
Uredite promet na glavnem mostu!
V Mariboru je bilo v zadnjem času nekaj prometnih nesreč, ki so zahtevale človeške žrtve. Zadnja med njimi, na glavnem mostu, pa je nedvomno najbolj značilna in strašna. Ob tej priliki je potrebno zadevo premisliti. Nedvomno ni v našem mestu nobene ulice ali ceste, kjer bi bil promet tako živahen, kakor je na glavnem mostu čez Dravo. Čez ta most drve vsak dan v obe smeri tisoči in tisoči najrazličnejših motornih in vprežnih vozil, še več kolesarjev in končno najmanj deset tisoč pešcev. Za ves ta živ žav pa je most mnogo preozek. Vozila brzijo po mili volji čez, včasih s hitrostjo do 50 in celo 60 km na uro, prehitevajo druga drugo, vozači motornih koles in kolesarji pa mnogokrat vozijo čez most s prekrižanimi rokami …
Vestnik, 22. junij 1951, str. 5
Mariborski dravski most – pred 40 leti izročen prometu
Za ves mariborski promet nad vse važen dravski most je star komaj 40 let! Dne 23. avgusta 1913 je bila ta, za takratne čase res veličastna zgradba, z velikim slavjem izročena prometu. Dokaj dolgo so se »ponašali« Mariborčani s starim lesenim mostom, ki je bil iz leta v leto zaradi svoje nizke lege tik nad Dravo in zaradi majhne nosilnosti vedno večja nevarnost za promet … H končni odločitvi je mnogo pripomogla velika povodenj dne 15. septembra leta 1903, ko je visoka Drava odnesla most v Marenbergu in brv pri Strmi ulici ter je ogrožala tudi leseni mariborski most. Ta povodenj je utrdila mnenje po potrebi novega mostu, vnel pa se je dolgotrajni in ostri spor za kraj, kjer naj bi stal. Kar štirje projekti so se pojavili in vsak je imel dovolj zagovornikov, kakor so pa bile posamezne skupine interesirane z ozirom na lego svojih hiš in posestev …
Večer, 27. avgust 1953, str. 2
