Strnišče v prvi svetovni vojni

Zametki naselja Strnišče segajo v 2. polovico 19. stoletja. Nastalo je okrog 1870, ko je turniški gospod, grof Schöndorf, lastnik graščine Schneeweis v sosednjih Apačah, v gozdu 7 km zahodno od Ptuja in severno od železniške proge Pragersko-Ptuj, zgradil gradič Sternthal. Tlorisna površina graščine je merila 418 m2, ob njej pa so čez čas zgradili še tri gospodarske stavbe. Graščinska posest, ki se je razprostirala okrog gradu, je merila 331 hektarjev, od tega je bilo 152 ha gozda. V gradu je stanoval graščak z družino, v graščinskih pomožnih poslopjih panaselil več delavskih družin in sezonskih delavcev.
1896 je posestvo in graščino kupil Franc Hellin iz Ptuja. Leta 1910 jenaselje, ki je upravno sodilo k Župečji vasi, cerkveno pa pod župnijo Sv. Lovrenc na Dravskem polju, štelo pribl. 60 prebivalcev. Otroci so hodili v osnovno šolo v Lovrenc na Dravskem polju. Naselje je leta 1912 dobilo svoje železniško postajališče.

Za zaselek okrog gradu se je najprej udomačilo ime Stärstall, po graščinskih hlevih z ovni. Kasneje se je iz tega poimenovanja  oblikovalo ime Sternthal oz. Sterntal. Slovensko ime Strnišče se je med domačini uveljavilo med 1. svetovno vojno, po izsekanih gozdnih površinah (strnišču) za gradnjo avstro-ogrskega vojaškega taborišča oz. rezervnih vojaških bolnišnic. Novembra 1918,  po razpadu Avstro-Ogrske, so oblasti kraj tudi uradno poimenovale Strnišče.

Pričujoča digitalna zbirka prinaša utrinke iz zgodovine Strnišča med 1. svetovno vojno in prvih nekaj nekaj let po njej, o dogodkih v Kidričevem med 2. svetovno vojno, o gradnji Tovarne glinice in aluminija ter industrijskega naselja pa si lahko preberete v zbirki z naslovom Iz zgodovine Kidričevega.

(Avtorica digitalne zbirke Strnišče v prvi svetovni vojni: Melita Zmazek)