Svetlobno onesnaženje je kot posledica nekontroliranega in popolnoma neracionalnega širjenja zunanje razsvetljave postal v zadnjih desetih letih resen okoljevarstveni, ekonomski in zdravstveni problem. Svetloba, ki jo svetila oddajajo ponoči se v atmosferi siplje in nekaj se je tako iz atmosfere preusmeri nazaj proti tlom. Tako namesto naravno temnega vidimo svetlo, onesnaženo nebo. Posledice so večplastne. Astronomi so tisti, ki posledice najlažje vidijo in na njih tudi najbolj neposredno vplivajo. Zato so astronomi tisti, ki so na svetlobno onesnaženje najbolj občutljivi. Vendar se s poglabljanjem v problematiko izkaže, da so astronomi še najmanj prizadeta skupina.
Svetlobno onesnaženje povzročajo vsa svetila za zunanjo razsvetljavo. Največ svetlobnega onesnaženja prihaja s strani napačno dizajniranih, premočnih in napačno usmerjenih svetil javne razsvetljave, razsvetljave kulturnih spomenikov, fasad in oglasnih površin. Ekološka razsvetljava je takšna, ki sveti samo pod vodoravnico, ki oddaja šibko in oranžno obarvano svetlobo ter ki se ugaša med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj, kjer razsvetljava ni nujno potrebna za varnost oz. da se vsaj bistveno zmanjša njena jakost.
Ekonomske posledice prizadenejo celotno prebivalstvo. Zaradi nepravilne, nestrokovno in popolnoma neracionalno postavljene razsvetljave v Sloveniji po ocenah organizacije Temno nebo Slovenije (TNS) pošljemo direktno v vesolje za 10 milijonov evrov električne energije! To je svetloba, ki gre direktno v nebo, torej tam, kjer je absolutno ne potrebujemo in povzroča le onesnaženje. Nadalje še mnogo več denarja porabimo zaradi svetil, ki svetlobo pošljejo v fasade stavb, travnike ob cestiščih in ostale objekte, ki razsvetljave ne potrebujejo in jih celo moti. Tudi ta svetloba le škoduje ljudem, živalim in povzroča svetlobno onesnaženje ter ogroža varnost. V primeru racionalnega in učinkovitega načrtovanja ter postavljanja pravilne zunanje razsvetljave bi porabili manj kot 30% trenutne porabe električne energije. To ekonomsko lahko merimo v 100 milijonih evrov prihranjenih stroškov.
Posebej močno svetlobno onesnaženje prizadene živali in rastline. Najlažje vidimo te posledice pri žuželkah. Te namreč letijo pod točno določenim kotom glede na vir svetlobe in posledično krožijo okoli svetil. Svetloba jih tako privlači, da letijo okoli svetil dokler se ne izčrpajo in poginejo. Tako ne opravijo svojih glavnih življenjskih funkcij – prehranjevanja in razmnoževanja. Podobno viri svetlobe zmotijo ptice. Velika mesta na njihovi poti v tople kraje na leto pobijejo na milijone ptic samo s svetlobnim onesnaženjem. Podobno se dogaja rastlinam, ki imajo svoj življenjski cikel vezan na dolžino dneva in noči. Te rastline se zaradi nočne svetlobe razvijejo prehitro ali prepozno in posledično propadejo. Probleme zaradi svetlobnega onesnaženja ima tako veliko živali in veliko rastlin, četudi tega ne zaznamo neposredno. Biotska raznovrstnost pa nezadržno pada in vztrajno izgubljamo vse bisere narave, kljub temu, da se kot država tako radi pohvalimo ravno s svojo raznovrstnostjo in zelenimi površinami.
Svetlobno onesnaženje po raziskavah v zadnjih letih močno škodi zdravju ljudi. Zaradi svetlobe, ki je prisotna v naših spalnicah ponoči, se v našem telesu pojavljajo hormonska neravnovesja. Osvetljena spalnica povzroči prenehanje tvorbe melatonina, ki nastaja med spanjem le v popolni temi. Pomanjkanje tega hormona dokazano pomembno vpliva na povečanje pojavnosti raka na dojki pri ženskah in raka na debelem črevesju pri moških. Zaradi svetlobnega onesnaženja se poveča tudi nespečnost in z njo tesno povezana bolezenska stanja.
Posebej škodljiva je modra svetloba. Ta se v atmosferi nekajkrat bolj močno siplje kot rdeča ali oranžna, zato povzroča mnogo več svetlobnega onesnaženja. Hkrati to svetlobo dobro vidijo nekatere živali, nanjo smo zelo občutljivi tudi ljudje. Pri osvetljevanju površin ponoči je najbolj racionalna uporaba oranžnih svetil, saj porabi oranžna natrijeva svetilka 30% manj energije kot modra metal halogenidna pri isti osvetljenosti površine. Hkrati je pri takšnih osvetljenostih, kot jih uporabljamo ponoči, najboljša vidljivost za ljudi pri oranžno rdečkasti svetlobi. Pri osvetljevanju z modro svetlobo potrebujemo mnogo močnejše svetilke za dobro prepoznavanje. To pomeni mnogo več svetlobe, ki gre v nebo, četudi uporabljamo zasenčene svetilke, saj se svetloba odbija tudi od tal. Uporaba modrih svetilk tako povzroča mnogo več svetlobnega onesnaženja, je manj učinkovita, porabimo več energije in zaradi močnih svetil za enako učinkovitost povzročimo več bleščanja, kar zmanjšuje prometno varnost. Uporaba metal halogenidnih, modrih/belih LED oz. kakršnih koli belih svetil je tako za okolje, zdravje in naše denarnice prava katastrofa!
Ustvarjalno astronomsko društvo se aktivno udejstvuje na vseh ravneh – tako na državni, kot na lokalni. S svojimi aktivnostmi poskušajo obveščati javnost, obveščati onesnaževalce in jih soočiti z argumenti ter posledično zajeziti in zmanjšati svetlobno onesnaženje. Naravno temno nebo je za nas vrednota! Na taboru MART v duhu temnega neba deluje tudi delovna skupina „Temno nebo”, preko katere vplivajo na obnašanje lokalnega prebivalstva in lokalnega vodstva okoli kraja bivanja tabora in izobražujejo udeležence tabora. Delajo tudi redne meritve svetlosti neba, ki si jih lahko ogledate na njihovi spletni strani. Preko javnih opazovanj in medijev posredujejo informacije javnost v želji, da bi ljudje spoznali probleme in se zavestno začeli obnašati racionalno ter tako skrbeti za okolje, zdravje in varnost.
Ekonomske posledice prizadenejo celotno prebivalstvo. Zaradi nepravilne, nestrokovno in popolnoma neracionalno postavljene razsvetljave v Sloveniji po ocenah organizacije Temno nebo Slovenije (TNS) pošljemo direktno v vesolje za 10 milijonov evrov električne energije! To je svetloba, ki gre direktno v nebo, torej tam, kjer je absolutno ne potrebujemo in povzroča le onesnaženje. Nadalje še mnogo več denarja porabimo zaradi svetil, ki svetlobo pošljejo v fasade stavb, travnike ob cestiščih in ostale objekte, ki razsvetljave ne potrebujejo in jih celo moti. Tudi ta svetloba le škoduje ljudem, živalim in povzroča svetlobno onesnaženje ter ogroža varnost. V primeru racionalnega in učinkovitega načrtovanja ter postavljanja pravilne zunanje razsvetljave bi porabili manj kot 30% trenutne porabe električne energije. To ekonomsko lahko merimo v 100 milijonih evrov prihranjenih stroškov.
Posebej močno svetlobno onesnaženje prizadene živali in rastline. Najlažje vidimo te posledice pri žuželkah. Te namreč letijo pod točno določenim kotom glede na vir svetlobe in posledično krožijo okoli svetil. Svetloba jih tako privlači, da letijo okoli svetil dokler se ne izčrpajo in poginejo. Tako ne opravijo svojih glavnih življenjskih funkcij – prehranjevanja in razmnoževanja. Podobno viri svetlobe zmotijo ptice. Velika mesta na njihovi poti v tople kraje na leto pobijejo na milijone ptic samo s svetlobnim onesnaženjem. Podobno se dogaja rastlinam, ki imajo svoj življenjski cikel vezan na dolžino dneva in noči. Te rastline se zaradi nočne svetlobe razvijejo prehitro ali prepozno in posledično propadejo. Probleme zaradi svetlobnega onesnaženja ima tako veliko živali in veliko rastlin, četudi tega ne zaznamo neposredno. Biotska raznovrstnost pa nezadržno pada in vztrajno izgubljamo vse bisere narave, kljub temu, da se kot država tako radi pohvalimo ravno s svojo raznovrstnostjo in zelenimi površinami.
Svetlobno onesnaženje po raziskavah v zadnjih letih močno škodi zdravju ljudi. Zaradi svetlobe, ki je prisotna v naših spalnicah ponoči, se v našem telesu pojavljajo hormonska neravnovesja. Osvetljena spalnica povzroči prenehanje tvorbe melatonina, ki nastaja med spanjem le v popolni temi. Pomanjkanje tega hormona dokazano pomembno vpliva na povečanje pojavnosti raka na dojki pri ženskah in raka na debelem črevesju pri moških. Zaradi svetlobnega onesnaženja se poveča tudi nespečnost in z njo tesno povezana bolezenska stanja.
Posebej škodljiva je modra svetloba. Ta se v atmosferi nekajkrat bolj močno siplje kot rdeča ali oranžna, zato povzroča mnogo več svetlobnega onesnaženja. Hkrati to svetlobo dobro vidijo nekatere živali, nanjo smo zelo občutljivi tudi ljudje. Pri osvetljevanju površin ponoči je najbolj racionalna uporaba oranžnih svetil, saj porabi oranžna natrijeva svetilka 30% manj energije kot modra metal halogenidna pri isti osvetljenosti površine. Hkrati je pri takšnih osvetljenostih, kot jih uporabljamo ponoči, najboljša vidljivost za ljudi pri oranžno rdečkasti svetlobi. Pri osvetljevanju z modro svetlobo potrebujemo mnogo močnejše svetilke za dobro prepoznavanje. To pomeni mnogo več svetlobe, ki gre v nebo, četudi uporabljamo zasenčene svetilke, saj se svetloba odbija tudi od tal. Uporaba modrih svetilk tako povzroča mnogo več svetlobnega onesnaženja, je manj učinkovita, porabimo več energije in zaradi močnih svetil za enako učinkovitost povzročimo več bleščanja, kar zmanjšuje prometno varnost. Uporaba metal halogenidnih, modrih/belih LED oz. kakršnih koli belih svetil je tako za okolje, zdravje in naše denarnice prava katastrofa!
Ustvarjalno astronomsko društvo se aktivno udejstvuje na vseh ravneh – tako na državni, kot na lokalni. S svojimi aktivnostmi poskušajo obveščati javnost, obveščati onesnaževalce in jih soočiti z argumenti ter posledično zajeziti in zmanjšati svetlobno onesnaženje. Naravno temno nebo je za nas vrednota! Na taboru MART v duhu temnega neba deluje tudi delovna skupina „Temno nebo”, preko katere vplivajo na obnašanje lokalnega prebivalstva in lokalnega vodstva okoli kraja bivanja tabora in izobražujejo udeležence tabora. Delajo tudi redne meritve svetlosti neba, ki si jih lahko ogledate na njihovi spletni strani. Preko javnih opazovanj in medijev posredujejo informacije javnost v želji, da bi ljudje spoznali probleme in se zavestno začeli obnašati racionalno ter tako skrbeti za okolje, zdravje in varnost.