Gručasta vas v osrednjem delu kraške planote leži v zavetju južnega pobočja griča Tabor
„Tomaj je izredno lepa vas. Leži na južnem pobočju in na grebenu griča Tabor, na nadmorski višini od 371 m do 320 m. Najvišja točka tomajskega griča pa je 387 m.
Tomaj je gručasto naselje. Na vrhu griča stojita cerkev in bivše samostansko poslopje. Hiše v vasi so strnjene v nekaj skupin hiš, ki so ločene z vrtovi in njivami. Tomaj je v starejših listinah različno zapisan: Thomai, Thomay, Tomadium, Tomadii in Tomaj. Italijani so ga poitalijančili v Tomadio. Ime Tomaj je nejasnega izvora, zato dopušča ugibanja in delovanje domišljije.
Kdaj so se ljudje naselili na sončnem pobočju griča in kje so začetki naselja, ne vemo. Stari srednjeveški Tomaj so sestavljali trije zaselki: Gornji – Mešanov konec, Košac in Klenk. Hiše ob današnji glavni cesti so mlajše. Danes se Tomaj deli na Klenk, Košac, Na placu, Pr Tabru, Brce in Pri maceli. /…/
Tomajske hiše so bile značilne kraške hiše. Nedvomno od vsega začetka zidane iz kamenja ter krite s skrlami ali samo, z značilno spahnjenco, ognjiščem in krušno pečjo. Najpomembnejši prostor je „hiša”, ki je hkrati kuhinja in bivalni prostor, poleg nje je navadno še kambra. Dimnike so začeli zidati konec 18. stoletja. Od takrat, zlasti pa v drugi polovici 19. stoletja, so hiše obnavljali, dograjevali in postavljali kolone in vodnjake z značilno šapo.” (Cencič, 2004, str. 14-15)
Tomaj je gručasto naselje. Na vrhu griča stojita cerkev in bivše samostansko poslopje. Hiše v vasi so strnjene v nekaj skupin hiš, ki so ločene z vrtovi in njivami. Tomaj je v starejših listinah različno zapisan: Thomai, Thomay, Tomadium, Tomadii in Tomaj. Italijani so ga poitalijančili v Tomadio. Ime Tomaj je nejasnega izvora, zato dopušča ugibanja in delovanje domišljije.
Kdaj so se ljudje naselili na sončnem pobočju griča in kje so začetki naselja, ne vemo. Stari srednjeveški Tomaj so sestavljali trije zaselki: Gornji – Mešanov konec, Košac in Klenk. Hiše ob današnji glavni cesti so mlajše. Danes se Tomaj deli na Klenk, Košac, Na placu, Pr Tabru, Brce in Pri maceli. /…/
Tomajske hiše so bile značilne kraške hiše. Nedvomno od vsega začetka zidane iz kamenja ter krite s skrlami ali samo, z značilno spahnjenco, ognjiščem in krušno pečjo. Najpomembnejši prostor je „hiša”, ki je hkrati kuhinja in bivalni prostor, poleg nje je navadno še kambra. Dimnike so začeli zidati konec 18. stoletja. Od takrat, zlasti pa v drugi polovici 19. stoletja, so hiše obnavljali, dograjevali in postavljali kolone in vodnjake z značilno šapo.” (Cencič, 2004, str. 14-15)
